Jedro

Del dolžnikovega ugovora predstavlja njegovo nasprotovanje pogojev za izvršbo za izterjavo še nezapadlih obrokov preživnine. V tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ugovor ni utemeljen. Dolžnik namreč preživnin ni redno plačeval, poleg tega pa jih je plačeval v prenizkem znesku.

Dolžnik v pritožbi govori o zavarovanju s predhodno odredbo, vendar pa v obravnavani zadevi upnica ni predlagala zavarovanja, ampak izvršbo po 106. členu ZIZ, kar sta dva dva samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.

Za sprejeto stroškovno odločitev ni materialno pravne podlage: ne ZIZ in tudi ne ZPP ne predvidevata, da bi sodišče sklenilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom, pri čemer taka odločitev tudi ni obrazložena.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep v I. točki spremeni tako, da se v delu, ko je dolžnik zatrjeval delna plačila, ugovor zavrže, v II. točki pa se razveljavi in zadeva v tem delu vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (glede pogojev za izvršbo za še nezapadle preživninske obveznosti) se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) zavrnilo dolžnikov ugovor in (II.) sklenilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom.

2.Zoper sklep je vložil dolžnik pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.V odgovoru upnica pritožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V predmetni zadevi je predmet izterjave zapadla preživnina, ki jo je dolžan upnici plačevati dolžnik. V pravočasnem ugovoru je dolžnik zatrjeval več delnih plačil, ki jih je v odgovoru na ugovor upnica priznala in za te zneske umaknila predlog za izvršbo, sodišče prve stopnje pa je nato za umaknjene zneske delno ustavilo izvršbo.

6.Ker je sodišče izvršbo delno ustavilo za zneske, za katere je zatrjeval v ugovoru, da jih je plačal, dolžnik v tem delu nima več pravnega interesa za odločitev o ugovoru, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev (kolikor se nanaša na zatrjevana plačila) spremenilo tako, da je ugovor zavrglo. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je namreč pravni interes (tretji odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Ker je bilo o zatrjevanih plačilih že odločeno, dolžnik nima več pravnega interesa za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je zato treba zavreči (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7.Del dolžnikovega ugovora predstavlja njegovo nasprotovanje pogojev za izvršbo za izterjavo še nezapadlih obrokov preživnine (prvi odstavek 106. člena ZIZ). V tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ugovor ni utemeljen (zaradi česar je v istem obsegu posledično neutemeljena tudi pritožba). Kot je bilo namreč ugotovljeno, dolžnik preživnin ni redno plačeval, poleg tega pa jih je plačeval v prenizkem znesku (kar končno priznava tudi sam dolžnik v pritožbi). Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da v pritožbi dolžnik govori o zavarovanju s predhodno odredbo, vendar pa v obravnavani zadevi upnica ni predlagala zavarovanja, ampak izvršbo po 106. členu ZIZ, kar sta dva dva samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.2

8.Glede na opisano situacijo, ko je dolžnik ugovora zatrjeval delna plačila, sodišče pa je na podlagi odgovora na ugovor za te iste zneske izdalo sklep o delni ustavitvi izvršbe, bi bila pravilna odločitev, da bi glede v ugovoru zatrjevanih plačil ugodilo ugovoru. Delni umik, vsebovan v odgovoru na ugovor, namreč predstavlja priznanje dolžnikovih ugovornih navedb o plačilu. Seveda je za samo izvršbo pomembna delna ustavitev izvršbe (zaradi katere dolžnik vglede zatrjevanih plačil nima več pravnega interesa za ugovor), a je ugotovitev delne utemeljenosti ugovora pomembna za stroškovno odločitev. Ker je dolžnikov ugovor v delu utemeljen, bo to treba upoštevati pri odmeri stroškov ugovornega postopka - ne glede na siceršnje zavrženje ugovora. Zavrženje ugovora je namreč le posledica dejstva, da je pred odločitvijo o ugovoru sodišče za v ugovoru zatrjevana plačila že ustavilo izvršbo.

9.Za sprejeto stroškovno odločitev ni materialno pravne podlage: ne ZIZ in tudi ne ZPP ne predvidevata, da bi sodišče sklenilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom, pri čemer taka odločitev tudi ni obrazložena. Stroškovni del sklepa je tako obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar je narekovalo njegovo razveljavitev (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo zato moralo o stroških ugovornega postopka odločati še enkrat, pri čemer bo moralo upoštevati uspeh strank v ugovornem postopku.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

2VSL sklep III Ip 423/2017.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 106, 259 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3, 343/4