U-I-166/95

29.2.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Nevenke Krelj iz Škofje Loke in še 76 drugih pobudnikov na seji dne 29.2.1996

s k l e n i l o :

Postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 46. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94) se ustavi.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudniki izpodbijajo drugi odstavek 46. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju: ZSS), ki ureja sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti. Navajajo, da dodatek ni enoten za vse sodnike, ampak je njegova višina odvisna od tega, v katero plačilno skupino je sodnik uvrščen, kar je po njihovem mnenju v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave)in z načelom pravne države (2. člen Ustave). Poudarjajo, da niti Ustava v 133. členu, ki določa nezdružljivost sodniške funkcije, niti ZSS v 41.in 42. členu, ki dodatno določata funkcije in dejavnosti, ki so s sodniško funkcijo nezdružljive, ne določata sodnikovega položaja kot kriterija nezdružljivosti, medtem ko izpodbijani člen določa, da sodniški dodatek za sodnike iz prve plačilne skupine znaša 25%, za sodnike iz druge plačilne skupine 35% in za sodnike iz tretje plačilne skupine 50%. Po mnenju pobudnikov ustavne in zakonske določbe o nezdružljivosti sodniške funkcije veljajo za sodnike sodišč vseh stopenj brez omejitev ali izjem, torej univerzalno, ne glede na mesto oziroma položaj, ki ga sodnik zaseda. Menijo, da v enakem odstotku določena višina sodniškega dodatka zaradi nezdružljivosti glede na način določitve sodniške plače sicer ne bi zagotovila absolutnega izenačevanja v okviru te plačilne kategorije, bi pa po njihovem mnenju zagotovila vsaj relativno enakost. Poleg tega zatrjujejo, da različno vrednotenje nezdružljivosti sodniške funkcije terja tudi različne kriterije predsednikov sodišč oziroma Sodnega sveta v zvezi z izvajanjem pooblastil iz 43. člena ZSS, kar po njihovem mnenju pomeni, da je izpodbijana določba v nasprotju tudi z določbo 125. člena Ustave, saj ne zagotavlja enako neodvisnega opravljanja sodniške funkcije vsakega sodnika.

2.Državni zbor meni, da je izpodbijana določba dvomljiva glede njene skladnosti z Ustavo; nezdružljivost sodniške funkcije je namreč v Ustavi in v ZSS urejena za vse sodnike enako, medtem ko je sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije urejen različno, in sicer v različnem odstotku od že sicer različne osnove. Pojasnjuje še, da mora biti različna zakonska ureditev nekega razmerja utemeljena v različnosti okoliščin ali pravnih dejstev oziroma v različnem položaju tistih, na katere se ta ureditev nanaša, sicer ni skladna z načelom enakosti pred zakonom, in obenem tudi sporoča, da je Državnemu zboru že predložen Zakon o spremembah in dopolnitvah ZSS, v katerem je predlagana odprava različnega vrednotenja nezdružljivosti sodniške funkcije (sodniški dodatek naj bi bil enoten in bi znašal 50%)

B.

3.Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 8/96), ki je začel veljati 13.2.1996. Z dnem uveljavitve navedenega zakona je izpodbijani drugi odstavek 46. člena prenehal veljati.

4.Ustavno sodišče praviloma odloča o ustavnosti in zakonitosti veljavnih predpisov (160. in 161. člen Ustave). Le, če so podani pogoji iz 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS), lahko odloča o ustavnosti in zakonitosti predpisa, ki ne velja. Ker je izpodbijani člen ZSS v postopku preizkusa pobude za oceno njegove ustavnosti prenehal veljati, niso pa podani pogoji za uporabo 47. člena ZUstS, je Ustavno sodišče po poprejšnji združitvi zadev zaradi skupnega obravnavanja postopek preizkusa pobude ustavilo.

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 6. člena in ob smiselni uporabi 47. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Tone Jerovšek