Jedro

Sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo pridobitnih sposobnosti obeh staršev. Neustrezno je nalaganje otrokom, ki se redno šolajo, da prispevajo k svojemu preživljanju. Zato predlagateljica v pritožbi pravilno opozarja, da je dolžnost preživljanja, v konkretnem primeru dijaka, ki obiskuje srednješolsko izobraževanje, na starših.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v III., IV. in VI. točki izreka ter se zadeva v obsegu III. in VI. točke izreka vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša treh sinov; dva sta že polnoletna. Z izpodbijanim sklepom je sodišče razvezalo zakonsko zvezo (I. točka izreka), mld. A. zaupalo v varstvo in vzgojo materi (II. točka izreka) ter zanj določilo preživnino v višini 230 EUR, ki jo mora oče plačevati na transakcijski račun matere (III./a točka izreka). B., ki je postal polnoleten 12. 1. 2024, je bila določena preživnina v višini 210 EUR. Očetu je naložilo, da od vložitve predloga 21. 11. 2022 do januarja 2024 zapadle zneske plača na transakcijski račun matere, nadaljnje zneske pa na račun polnoletnega sina (III/b točka izreka). Pravice iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in dohodninsko olajšavo za otroka uveljavlja mati (IV. točka izreka). Uredilo je tudi stike med mld. A. in očetom (V. točka izreka) ter odločilo, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve (VI. točka izreka). Predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnilo (VII. točka izreka) in odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka (VIII. točka izreka).

2.Pritožujeta se oba udeleženca. Predlagateljica izpodbija sklep v III. in IV točki izreka ter uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sklepu očita neobrazloženost. Opozarja, da sodišče ni upoštevalo preživninskih sposobnosti nasprotnega udeleženca. Ni zakonske podlage, ki bi dijaku v srednješolskem izobraževanju nalagala, da nosi breme svojega preživljanja. Sklep ne vsebuje razlogov o potrebah otrok, ocenjenih na 400 EUR. Potrebe za posameznega otroka so bistveno višje. Poleg tega je predlagala, da se večji stroški delijo med oba starša. S tem je soglašal tudi nasprotni udeleženec.

Neobrazložena je odločitev, da se B. preživnina nakazuje na njegov račun. Pri uveljavljanju pravic iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev sta bila neutemeljeno izpuščena starejša sinova.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev spremeni tako, da mora nasprotni udeleženec za vsakega otroka plačevati preživnino v višini 400 EUR ter da se večji stroški razdelijo med starša; preživnina pa se nakazuje na njen transakcijski račun. Prav tako je ona upravičena za vse tri otroke uveljavljati pravice iz ZUJPS-a in dohodninsko olajšo.

3.Nasprotni udeleženec izpodbija III., IV. in VI. točko izreka ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Opozarja, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb o že izvršenih plačilih v obdobju od maja 2022 do marca 2023. Preživnino je plačeval tudi po marcu 2023. Zato za preteklo obdobje nima več preživninskih obveznosti.

Odločitev o tem, kdo ima pravico uveljavljati pravice po ZUJPS, ni v okviru zahtevka. Nobene podlage ni za sklep, da pritožba ne zadrži izvršitve izpodbijanega sklepa. Otroka nista ogrožena, ker je tudi v vmesnem času plačeval preživnino v dogovorjenih zneskih.

4.Sodišče je pritožbi izmenjalo med udeleženci in vsi so nanje podali odgovore.

5.Pritožbi sta utemeljeni.

6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obrazložitev v zvezi s preživljanjem otrok izrazito skopa. Sodišče je le ugotovilo dohodke obeh staršev in zaključilo, da sta pridobitno sposobna, nato pa po prosti presoji potrebe B. in A. ocenilo na 400 EUR za vsakega. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da za A. prispeva 230 EUR mesečno, za B. - ki lahko delno prispeva k preživljanju tudi sam s študentskim delom - pa v višini 210 EUR.

7.V sklepu so izostali razlogi o odločilnih dejstvih za sprejeto odločitev, na kar utemeljeno opozarjata tudi obe pritožbi. Sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo pridobitnih sposobnosti obeh staršev. Neustrezno je nalaganje otrokom, ki se redno šolajo, da prispevajo k svojemu preživljanju. Zato predlagateljica v pritožbi pravilno opozarja, da je dolžnost preživljanja, v konkretnem primeru dijaka, ki obiskuje srednješolsko izobraževanje, na starših.

8.Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do zatrjevanj nasprotnega udeleženca o že nakazani preživnini v času od maja 2022 do marca 2023. Pritožnik zatrjuje, da je preživnino plačeval tudi od marca 2023 dalje.

9.Mld. A. je zaupan v varstvo in vzgojo materi. Ta ima v skladu z določbo 73. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) pravico uveljavljati otroški dodatek. Zato je IV. točka izreka nepotrebna, saj materijo že ureja zakon. Uveljavljanje dohodninske olajšave za otroke pa je stvar dogovora med staršema. Zato je to točko izreka pritožbeno sodišče razveljavilo.

10.Zaradi kršitve 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je bilo treba razveljaviti tudi III. in VI. točko izreka in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče celostno oceni pridobitne zmožnosti obeh staršev in potrebe otrok. Opredeli naj se do zatrjevanj nasprotnega udeleženca o nakazilih preživnine za preteklo obdobje. Upošteva naj, da so starši dolžni preživljati otroke, ki se redno šolajo, ter zavzame stališče, na kateri račun se bo nakazovala preživnina za že polnoletnega B. Če se bo (ponovno) poslužilo možnosti, ki jo nudi 2. odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP -1), in bo sklenilo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, naj svojo odločitev ustrezno argumentira.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 183 Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (2014) - ZSDP-1 - člen 73 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.