Jedro

Formalna zahteva zemljiškoknjižnega prava je tudi ta, da mora biti vpis v zemljiški knjigi glede na zemljiškoknjižno stanje mogoč. Tej zahtevi pa v konkretnem primeru ni zadoščeno. Glede na stanje v zemljiški knjigi ob vložitvi predloga, vpis po stanju ni dovoljen, v zemljiški knjigi solastninski deleži posameznih etažnih lastnikov niso vpisani. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, ko je v tem obsegu, ko je predlagatelj zahteval, da se vpiše točno določen solastninski delež ob nakupu posameznih fizičnih delov stavbe, na skupnih prostorih, delih, napravah in zemljišču večstanovanjske hiše, predlog zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugovor udeleženca kot neutemeljen zavrnilo in sklep zemljiškoknjižne referentke Dn št. z dne 01.07.2004 v napadenem delu, v točki II izreka, potrdilo.

Udeleženec se je zoper tak sklep pritožil, uveljavlja vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Dejstvo je, da je udeleženec kupil posamezne dele stavbe in solastninski delež na skupnih prostorih, delih in napravah poslovne stavbe vpisane v vložek št. 468 k.o. O. in se do kupljenega solastninskega deleža vknjižil. Zatem je posamezne dele stavbe in sorazmerne solastninske deleže na poslovni stavbi kot celoti prodal, vse je bilo v redu do predmetne vknjižbe, ko je sodišče zavrnilo vknjižbo pri solastninskem deležu z ugotovitvijo, da v informatizirani zemljiški knjigi solastnina ne obstoji, pač pa je vknjižena na vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe. V ročno vodeni zemljiški knjigi je bilo stanje drugačno, nobenega akta pa ni sodišče izdalo, iz katerega bi izhajalo, da so solastnikom odvzeti že vknjiženi solastninski deleži. Pri prenosu podatkov iz ročne v informatizirano zemljiško knjigo bi sodišče moralo prepisati lastništvo in ne ustvarjati kaj drugega. Sedanja vknjižba v korist vsakokratnega lastnika do 0/0 oziroma drugih do deleža 1/1 nima osnove. Sodišče ne postopa niti po lastnih sklepih kot na primer Dn št.. Ugotovitev sodišča, da je potreben za vknjižbo solastninskih deležev sporazum, pa bi narekovala, da mora zemljiška knjiga pozvati solastnike naj ga predložijo, tega ni storila.

Pritožba ni utemeljena.

Etažna lastnina je lastnina na posameznem fizičnem delu stavbe in je z njo povezana solastnina na skupnih prostorih, delih, napravah in zemljišču večstanovanjske stavbe.

Solastninske deleže posameznih etažnih lastnikov na teh skupnih prostorih, delih, napravah in zemljišču večstanovanjske stavbe določijo etažni lastniki s pogodbo. Z lastninsko pravico na posamezni enoti se seveda prenese tudi solastninska pravica na skupnih prostorih..., in se ta solastnina tudi vpisuje v korist vsakokratnih etažnih lastnikov. Toda formalna zahteva zemljiškoknjižnega prava je tudi ta, da mora biti vpis v zemljiški knjigi glede na zemljiškoknjižno stanje mogoč. Tej zahtevi pa v konkretnem primeru ni zadoščeno. Glede na stanje v zemljiški knjigi ob vložitvi predloga, vpis po stanju ni dovoljen (148. čl. Zakona o zemljiški knjigi-1 - ZZK-1), v zemljiški knjigi solastninski deleži posameznih etažnih lastnikov niso vpisani. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, ko je v tem obsegu, ko je predlagatelj zahteval, da se vpiše točno določen solastninski delež ob nakupu posameznih fizičnih delov stavbe, na skupnih prostorih, delih, napravah in zemljišču večstanovanjske hiše, predlog zavrnilo. V konkretnem primeru se glavna knjiga zemljiške knjige vodi kot centralna informatizirana baza, ter ti vpisi nadomeščajo vpise v dosedanje ročno vodene zemljiškoknjižne vložke (1. in 3. odst. 175. čl. ZZK-1), kot je to pravilno poudarilo že prvostopenjsko sodišče. Pritožnik sicer pravilno poudarja, da mora stanje v elektronski zemljiški knjigi glede tistih podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca, izražati tudi stanje v ročni zemljiški knjigi (enako 3. čl. Uredbe o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra - Ur.l. RS št. 42/2001). Če pride do napake, se napake glede na določbo 200. in 201.čl. ZZK-1 popravijo v postopku popravljanja pomotnega vpisa, vendar tudi v izpodbijanem sklepu ni ugotovljeno, da bi bilo stanje v ročni zemljiški knjigi drugačno in so tudi trditve pritožnika v tej smeri le navržene. Neutemeljeno pritožbo je zato sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2.tč. 3.odst. 161.čl. ZZK-1).