Jedro

Postopek gradnje dvižne ploščadi je trenutno v fazi informativnega zbiranja prijav za sofinanciranje ter je s strani predlagateljev zatrjevana škoda še preveč oddaljena, negotova in abstraktna, ureditvena začasna odredba pa je dopustna le v primeru nujnosti preprečevanja neposredno grozeče in konkretne nevarnosti nastanka škode.

Pravna podlaga za zavarovanje nedenarne terjatve je podana v 272. členu ZIZ in v 151. členu ZNP-1, a je v primeru, ko gre za izdajo ureditvene začasne odredbe, treba upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-275/97 z dne 6. 7. 1998, ki zahteva restriktivni pristop pri izdaji takšne odredbe.

Sodišče verjetnosti terjatve ni ugotavljalo, saj je predlog predlagateljev zavrnilo iz razloga, ker grozeče nasilje ni bilo zatrjevano, težko nadomestljiva škoda pa ni izkazana.

Pri izdaji ureditve začasne odredbe tehtanje po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za izdajo začasne odredbe, da se etažnim lastnikom stavbe na naslovu Ulica 1 in 2 začasno prepoveduje sklepanje dogovorov o financiranju in gradnji hidravlične dvižne ploščadi v objektu.

2. Predlagatelji v pritožbi navajajo, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo v bistvenem iz naslednjih razlogov: (1) ker ni upoštevalo pravne podlage po drugem odstavku 29. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), (2) ker zmotno navaja, da gre za ureditveno začasno odredbo, čeprav se zahtevek po začasni odredbi ne pokriva z zahtevkom v predlogu, (3) ker neupravičeno terja tudi nastanek težko nadomestljive škode, čeprav je podan pogoj po tretji alineji drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), (4) in ker ni pravilno ugotovilo, da je z verjetnostjo izkazan nastanek težko nadomestljive škode po drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Predlagajo ugoditev predlogu, podredno vračilo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter priglašajo pritožbene stroške.

3. Nasprotni udeleženci v odgovoru prerekajo pritožbene navedbe, predlagajo zavrnitev pritožbe in priglašajo pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so predlagatelji predlagali izdajo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, pri katerem mora sodišče pojma grozečega nasilja in težko nadomestljive škode razlagati omejevalno. Predlagatelji grozečega nasilja konkretizirano niso zatrjevali, težko nadomestljive škode pa ne izkazali, saj je postopek gradnje dvižne ploščadi trenutno v fazi informativnega zbiranja prijav za sofinanciranje ter je s strani predlagateljev zatrjevana škoda še preveč oddaljena, negotova in abstraktna, ureditvena začasna odredba pa je dopustna le v primeru nujnosti preprečevanja neposredno grozeče in konkretne nevarnosti nastanka škode. Nadalje je ugotovilo, da predlagatelji niso uspeli izkazati, da je škoda, ki bi jim nastala z gradnjo dvižne ploščadi, takšna, da bi jo bilo težko nadomestiti, saj so navedbe, da bo prebita nosilna plošča in poseženo v inštalacije objekta, da bo ogrožena požarna varnost objekta ter navedbe o oteženem dostopu in prehodu, prekomernem hrupu, oteženem zračenju ter manjši osvetljenosti premalo konkretizirane, da bi jih bilo mogoče uvrstiti pod pojem težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje je ugotovilo še, da predlagatelji ne zahtevajo prepovedi izvajanja del z gradnjo ploščadi, ampak prepoved dogovorov o financiranju in gradnji, pri tem pa ne trdijo, da bi jim kakšna škoda nastala že s samo sklenitvijo tovrstnih dogovorov, ter nadalje, da se na tretjo alinejo drugega odstavka 272. člena (ZIZ) neutemeljeno sklicujejo, saj iz večinske sodne prakse izhaja, da narava ureditvene začasne odredbe ne dopušča tehtanja škode na obeh straneh. Kljub temu je sodišče prve stopnje opravilo tehtanje in ugotovilo, da s samo sklenitvijo dogovora predlagatelji ne bi utrpeli nobene škode, na drugi strani pa bi bilo prekomerno poseženo v pogodbeno svobodo nasprotnih udeležencev. Sodišče prve stopnje je predlog obravnavalo tudi v skladu s 151. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), glede na to, da se zahteva izdaja začasne odredbe v nepravdnem postopku, in ugotovilo, da pogoji za izdajo začasne odredbe tudi po tem določilu niso podani, predlagatelje pa poučilo, da imajo možnost, da svoje pravice zaščitijo z novim predlogom za izdajo začasne odredbe, če se bodo dela za gradnjo dvižne ploščadi začela izvajati.

6. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo pravne podlage po drugem odstavku 29. člena SZ-1, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče verjetnosti terjatve ni ugotavljalo, saj je predlog predlagateljev zavrnilo iz razloga, ker grozeče nasilje ni bilo zatrjevano, težko nadomestljiva škoda pa ni izkazana. V predlogu za razveljavitev sklepov etažnih lastnikov in predlogu za izdajo začasne odredbe so se predlagatelji sklicevali na več pravnih podlag v SZ-1, med drugim tudi na drugi odstavek 29. člena1 SZ-1, po katerem se za določene posege zahteva stoodstotno soglasje etažnih lastnikov.2 Sodišče prve stopnje se bo v rednem postopku moralo opredeliti do relevantnih pravnih podlag in se izreči tudi do zatrjevanih pravnih podlag s strani predlagateljev. V postopku izdaje začasne odredbe pa ni prišlo do postopkovnih kršitev s tem, ko se sodišče prve stopnje do vseh pravnih podlag ni izreklo, saj kot rečeno, mu verjetnosti vtoževane terjatve zaradi neizkazanih drugih pogojev ni bilo treba ugotavljati.

7. Neutemeljene so dalje pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo pravne narave predlagane začasne odredbe, saj se zahtevek v predlogu o razveljavitvi sklepov ne pokriva z zahtevkom po začasni odredbi. V 9. točki obrazložitve je sodišče pravilno obrazložilo, da ureditvena začasna odredba služi začasni ureditvi spornega razmerja in ne zagotovitvi možnosti kasnejše izvršbe.3 Pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe torej ni prekrivanje zahtevkov, ampak začasna ureditev spornega razmerja, za kar gre v tu obravnavanem primeru. Pravna podlaga za zavarovanje nedenarne terjatve je podana v 272. členu ZIZ in v 151. členu ZNP-1, a je v primeru, ko gre za izdajo ureditvene začasne odredbe, treba upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-275/97 z dne 6. 7. 1998, ki zahteva restriktivni pristop pri izdaji takšne odredbe. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve pravilno povzelo, da gre za izjemno sredstvo zavarovanja, ki je upravičeno le v nujnih primerih, ko na drug način ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Zato je v nadaljevanju pravilno ugotavljalo obstoj grozečega nasilja in nastanek težko nadomestljive škode,4 do pogoja reverzibilnosti pa se je izreklo na koncu 13. točke.

8. Pritožbene navedbe, da je splošno znano, da gradnja v obstoječe svetlobne jarke in pred vrati zasebnih stanovanj povzroča takšen poseg v samo zgradbo, da tega brez večjih in trajnejših posledic ni možno rušiti in s tem vzpostaviti prvotnega stanja, so neutemeljene, saj ne za sodišče prve stopnje, ne za pritožbeno sodišče navedena dejstva niso splošno znana, izpodbijajo pa jih tudi fotografije, ki jih je predložila nasprotna udeleženka (priloga B7). Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da navedbe predlagateljev, da bi bila ob izgradnji dvižne ploščad prebita nosilna plošča ter ogroženi statika in požarna varnost objekta, ne zadostujejo za izkaz težko nadomestljive škode, pritožbeno zatrjevanje, da bi takšna škoda nastala, ne glede na to, ali bi delo opravljali strokovno usposobljeni ali neusposobljeni izvajalci, pa pavšalno. Še posebej ob trditvah v odgovoru na pritožbo, da je bila v sosednji stavbi na naslovu Ulica 3 vgrajena hidravlična dvižna ploščad brez posegov v konstrukcijo in inštalacije stavbe, ter da tudi v tu spornem objektu do takšnih posegov ne bo prišlo. V nadaljevanju pritožbe se predlagatelji opredeljujejo do tehtanja neugodnih posledic, vendar je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da pri izdaji ureditve začasne odredbe tehtanje po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne pride v poštev. Takšna je tudi večinska sodna praksa, navedena v opombi 4 k 15. točki obrazložitve, zato so pritožbene navedbe neutemeljene tudi v tem delu. Kljub temu gre pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da s sklenitvijo dogovora o financiranju in gradnji dvižne ploščadi predlagatelji ne bi utrpeli nobene škode, po drugi strani pa bi omejitev sklepanja takšnih ugovorov predstavljala nesorazmeren poseg v pogodbeno svobodo. V zvezi z zatrjevano težko nadomestljivo škodo gre pojasniti še, da so protispisne pritožbene navedbe, da so predlagatelji že v predlogu za izdajo začasne odredbe pojasnili, da pripravljalna dela potekajo.5 Tega v predlogu niso zatrjevali, v pritožbi (gre sicer za nedopustno pritožbeno novoto), pa teh del niso konkretno opredelili.

9. V tej fazi postopka gre pritrditi sodišču prve stopnje, da predlagatelji niso izkazali, da je nevarnost nastanka zatrjevane škode konkretna in neposredna, da je grozeča škoda težko nadomestljiva in da je za njeno odvrnitev nujna izdaja ureditvena začasne odredbe.

10. Ob povedanem je pritožbeno sodišče skladno s tretjim odstavkom 365. člena ZPP v povezavi s 42. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo, odločitev o stroških postopka pa skladno s 165. členom ZPP pridržalo, saj je večinska sodna praksa zavzela stališče, da so stroški v zvezi z začasno odredbo del stroškov postopka, o katerih se odloča s končno odločbo glede na uspeh v celotnem postopku.

1 Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bil 29. člen SZ-1 v zadnjem obdobju velikokrat spremenjen, sodišče prve stopnje pa je v 7. točki obrazložitve pravilno povzelo določbe tretjega, četrtega in šestega odstavka 29. člena SZ-1, veljavnega v času vložitve predloga. 2 Pri čemer je zatrjevano, da je bil sklep za izgradnjo dvižne ploščadi sprejet z 80,286 % solastniških deležev. 3 Tim. zavarovalna začasna odredba. 4 Pritožbeno ni prerekana ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagatelji grozečega nasilja konkretizirano niso zatrjevali. 5 Razen če je bilo s pripravljalnimi deli mišljeno sklepanje dogovorov.