Jedro

Tožena stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

Tožena stranka z navedbo, da naj bi sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke, uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu v zvezi s 7. členom ZPP, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. To pa skladno z izrecno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP, da se prvostopenjske odločbe v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijajo samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, v obravnavanem primeru prav tako ni dopusten pritožbeni razlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 15.11.2017 toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v 15 dneh obračuna sejnino za seje nadzornega sveta v višini 1.000,00 EUR bruto in ji po odvodu davkov in prispevkov za socialno varnost izplača ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.1.2015 dalje do plačila (I. točka izreka), potem ko je ugotovilo, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 4.758,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.11.2014 dalje do plačila (II. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 274,55 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov odgovora na pritožbo toženi stranki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6. V obravnavani zadevi tožeča stranka vtožuje plačilo sejnin za seje nadzornega sveta dne 11.4.2014, dne 19.6.2014, dne 21.8.2014 in dne 24.11.2014 v znesku 250,00 EUR bruto na sejo (skupno torej 1.000,00 EUR bruto). Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka v vtoževanem obdobju članica nadzornega sveta in da ji za sodelovanje na sejah nadzornega sveta sejnina načeloma pripada, vendar pa tožeča stranka zatrjuje, da seje 21.8.2014 sploh ni bilo oziroma se je tožeča stranka ni udeležila, seja 24.11.2014 pa ni bila sklicana zakonito in jo je zato potrebno šteti zgolj kot neformalni sestanek dveh oseb. Za seji 11.4.2014 in 19.6.2014, za kateri bi tožena stranka tožeči sicer dolgovala plačilo 500,00 EUR bruto, pa tožena stranka podaja pobotni ugovor do višine celotne vtoževane terjatve, in sicer iz naslova škode zaradi nepooblaščenega naročila in plačila odvetniških storitev odvetniku G. v višini 4.758,00 EUR (račun št. 195/2014 v znesku 2.806,00 EUR v prilogi B18 spisa in račun št. 194/2014 v znesku 1.952,00 EUR v prilogi B17 spisa), ki naj bi jih ta opravil za tožečo stranko ter za I. C. (predsednik nadzornega sveta v vtoževanem obdobju) in ne za toženo stranko.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile vse zadevne seje nadzornega sveta opravljene in da se jih je tožeča stranka udeležila (zapisniki sej v prilogah A6, A15, A23, A59 in B14 spisa). Nadalje je sodišče prve stopnje štelo, da je bilo pisno vabilo za sejo dne 24.11.2014, ki je vsebovalo tudi predlog dnevnega reda, s strani predsednika nadzornega sveta (I. C.) poslano vsem članom nadzornega sveta najmanj pet dni pred dnem določenim za sejo (priloga A70 spisa)1, ugotovilo pa je tudi, da sta se omenjene seje udeležila osebno tožeča stranka in I. C., S. D. pa je za zastopanje na seji pooblastil odvetnika R. P., ki pri sprejemanju sklepov ni glasoval. Navedeno predstavlja dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano (1. odstavek 458. člena ZPP).

8. Pisno vabilo za sejo 24.11.2014 (vključno s predlaganim dnevnim redom seje) je bilo tako skladno s 26. členom poslovnika o delu nadzornega sveta (priloga B16 spisa) ter 40. in 48. členom družbene pogodbe tožene stranke (priloga B15 spisa) s strani predsednika nadzornega sveta poslano vsem članom najmanj pet dni pred dnem določenim za sejo, omenjene seje pa sta se osebno2 udeležila (in na jej odločala) dva od treh3 članov nadzornega sveta, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za sklepčnost nadzornega sveta (257. člen Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami, ZGD-1), 42. člen družbene pogodbe tožene stranke ter 24. člen poslovnika o delu nadzornega sveta) in veljavnost njegovega odločanja (40. člen družbene pogodbe tožene stranke), zato je materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila omenjena seja nadzornega sveta sklicana in opravljena zakonito.

9. V zvezi z zatrjevanim nepravilnim vabljenjem člana nadzornega sveta S. D. je tožena stranka podala več trditev, ki se med seboj celo pojmovno izključujejo (npr., da omenjeni član nadzornega sveta vabila za sejo 24.11.2014 sploh ni prejel ter npr., da vabila ni prejel pravočasno), zato bi po oceni pritožbenega sodišča izvedba dokaza z zaslišanjem predlagane priče S. D. pomenila dokaz v informativne namene, ki ga tako teorija kot sodna praksa štejeta za nedovoljen dokaz.4 S strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je S. D. izvedbi omenjene seje nasprotoval, z vidika obravnavane zadeve ni pravno relevantno, kot tudi ne, da naj bi zakoniti zastopnik (poslovodja oziroma direktor) tožene stranke B. G. opozarjal tožečo stranko na nezakonitost omenjene seje. Enako tudi ni odločilna okoliščina, da na omenjeni seji ni bil navzoč direktor tožene stranke, saj njegove obvezne udeležbe na seji nadzornega sveta ne določajo niti ZGD-1, niti družbena pogodba tožene stranke, niti njen poslovnik o delu nadzornega sveta. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da s presojo sodišča prve stopnje o nepotrebnosti izvedbe predlaganih zaslišanj prič S. D. in B. G. ni bil kršen pravdni postopek in je pritožbeno zavzemanje, da je sodišče prve stopnje iz razloga, ker ni sledilo navedenima dokaznima predlogoma tožene stranke, kršilo njeno pravico do izjave v postopku, neutemeljeno.

10. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bile seje nadzornega sveta dne 11.4.2014, dne 19.6.2014, dne 21.8.2014 in dne 24.11.2014 opravljene in da se jih je tožeča stranka udeležila, toženkin očitek o nezakonitosti seje dne 24.11.2014 pa se je izkazal kot neutemeljen, je posledično pravilno presodilo, da tožeči stranki sejnina za omenjene seje pripada. Med strankama ni bilo sporno, da je bila tožeča stranka v vtoževanem obdobju članica nadzornega sveta in da ji za sodelovanje na sejah nadzornega sveta sejnina načeloma pripada, tožena stranka pa tudi ni konkretizirano in obrazloženo nasprotovala višini vtoževane sejnine (2. odstavek 214. člena ZPP), zato je sodišče glede slednje utemeljeno sledilo navedbam tožeče stranke, pri čemer je višino vtoževane terjatve (štirikrat po 250,00 EUR bruto) pojasnilo v 2. točki obrazložitve sodbe.

11. Sodišče prve stopnje pa je pravilno zavrnilo tudi pobotni ugovor tožene stranke. Ugotovilo je namreč, da tožeča stranka ni ne naročila in ne plačala spornih odvetniških storitev (priloge B17 do B20 spisa), glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, na katero je pritožbeno sodišče vezano (1. odstavek 458. člena ZPP), pa je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da odškodninska odgovornost tožeče stranke zaradi nepooblaščenega naročila in plačila zadevnih odvetniških storitev ni podana in da tako v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke do tožnice ne obstoji. Tudi v tem delu ima sodba razloge o pravno odločilnih dejstvih.5 Tožena stranka pa pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (1. odstavek 458. člena ZPP).6 Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da se sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni dolžno opredeliti prav do vseh prvin trditvenega gradiva, prav tako pa tudi ne do vseh prvin dokaznega gradiva.7 Opredeliti se je dolžno do tistega, kar je bistveno, to pa je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi tudi storilo.8

12. Tožena stranka z navedbo, da naj bi sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke, uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu v zvezi s 7. členom ZPP, ki ni zajeta v 2. odstavku 339. člena ZPP. To pa skladno z izrecno določbo 1. odstavka 458. člena ZPP, da se prvostopenjske odločbe v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijajo samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, v obravnavanem primeru prav tako ni dopusten pritožbeni razlog. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je tudi sicer pritožbeni očitek neutemeljen, saj je tožeča stranka ves čas postopka zavračala svojo odgovornost za naročilo in plačilo spornih odvetniških storitev.

13. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe (353. člen ZPP), pri tem pa se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

14. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Sodišče prve stopnje je sicer pomotoma navedlo datum vabila 21.8.2014, vendar ni nobenega dvoma, da je imelo pri tem v mislih datum 14.11.2015, kot izhaja iz vabila v prilogi A70 spisa, na katerega je oprlo svojo ugotovitev. 2 Izvrševanje funkcije članstva v organih vodenja ali nadzora je strogo osebna funkcija, ki se ne more izvrševati prek pooblaščenca. Edino izjemo predstavlja možnost, da član organa vodenja ali nadzora oziroma njegov pooblaščenec pisne glasovnice izroči drugemu članu organa vodenja ali nadzora. (B. Bratina: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 303 in 304.) 3 36. člen družbene pogodbe tožene stranke. 4 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 871/2011 z dne 13.3.2013 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 12/2004 z dne 15.2.2005. 5 Sodišče prve stopnje je tako smiselno pojasnilo, da iz računov v prilogah B17 in B18 spisa ter seznamov plačil v prilogah B19 in B20 spisa ne izhaja, da bi sporne storitve za toženo stranko naročila ali plačala tožeča stranka. 6 Npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 451/2018 z dne 5.7.2018, opr. št. II Cpg 664/2016 z dne 22.6.2016, opr. št. II Cpg 1219/2015 z dne 5.11.2015 in opr. št. II Cp 863/2010 z dne 12.5.2010. 7 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1270/2007 z dne 9.1.2008. 8 Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka spornih storitev ni naročila in plačala, tako npr. ni bistveno, ali so bile sporne storitve plačane še preden so bile opravljene.