Jedro

Obsojenec, ki mu je bil kar dvakrat določen novi rok za izpolnitev posebnega pogoja za preklic pogojne obsodbe, pa je plačal le delni znesek, se zaradi poteka časa ne more uspešno sklicevati, da sorazmerno nizkega preostanka ne more plačati.

Izrek

Pritožba obsojenega B. K. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obsojeni B. K.je dolžan plačati kot strošek tega pritožbenega postopka povprečnino v znesku 400,00 EUR.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bila preklicana pogojna obsodba, izrečena v pravnomočnem kaznovalnem nalogu sodišča prve stopnje z dne 14.4.2005, opr. št. K 149/2004, in izrečena v njej določena kazen 2 meseca zapora. Sicer je bil obsojenec oproščen plačila stroškov preklicnega postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obsojenec ni v celoti izpolnil posebnega pogoja iz pogojne obsodbe, po katerem bi moral plačati oškodovani Z. F. znesek 137.347,00 SIT (sedaj: 573,14 EUR). Kljub temu, da mu je v dveh preklicnih postopkih določilo nova roka za izpolnitev te obveznosti, v tem, tretjem postopku, ni plačal ostanka v znesku 86.347,00 SIT (sedaj: 360,32 EUR). Ugotovilo je, da je imel obsojenec dovolj časa in možnosti, da bi obveznost po pogojni obsodbi v celoti poravnal brez škode za lastno preživljanje.

Zoper to sodbo se je obsojenec pravočasno pritožil z laično pritožbo smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, naj se izda nova sodba v njegovo korist ali pa naj se zadeva ponovno vrne na prvo stopnjo.

Višji državni tožilec Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Zunanji oddelek v ... svétnik F. H. je v svojem pisnem stališču do pritožbe z dne 20.3.2007, št. Ktp 0-II 55/07, predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Za primer, da bi obsojenec v odgovoru na to stališče predložil dokaz, da je svoj dolg v celoti poravnal, pa je predlagal spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

Obsojencu je bilo to stališče vročeno dne 3.4.2007, vendar nanj ni odgovoril, pa tudi dokaza glede plačila preostanka obveznosti ni predložil. Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Sodišče druge stopnje povsem soglaša z njegovim stališčem, da je imel obsojenec več kot dovolj možnosti, da bi obveznost iz pogojne obsodbe v celoti izpolnil, pa tega ni storil. Pri tem poudarja, da je oškodovanko oškodoval za plači za meseca avgust in september 2002 v skupnem znesku 137.347,50 SIT, pa kljub obema preklicnima postopkoma z določenima novima rokoma plačila tega ni v celoti storil. Plačilo delnih zneskov v teh dveh postopkih vzbuja vtis, da je s tem in z nikoli izpolnjenimi obljubami, da bo ostanek prostovoljno poravnal, skušal zavesti sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe glede neoporečnega življenja v smislu nestoritve novega kaznivega dejanja so sicer točne. Vendar pogojna obsodba ni bila preklicana zaradi tega preklicnega razloga, pač pa zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, to je popolnega plačila obveznosti do oškodovanke. Sklicevanje na slabe materialne razmere njegove družine je zavrnilo že sodišče prve stopnje s pravilno ugotovitvijo, da bi v tem času lahko to obveznost v celoti poravnal, četudi obročno. Kritika poslovanja delovne inšpekcije, ki je obsojenca res ovadila z ovadbo z dne 17.11.2003 zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 205. členu KZ, kar je tudi predmet pravnomočne sodbe o kaznovalnem nalogu, v tem pritožbenem postopku ne more biti upoštevna prav zaradi pravnomočnosti te sodbe. V preklicnem postopku se ugotavlja samo vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja, ne pa obstoj kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila izrečena pogojna obsodba. Ker je tudi sodišče druge stopnje mnenja, da je do neizpolnitve posebnega pogoja v celoti prišlo zaradi obsojenčeve krivdne pasivnosti, ne pa zaradi nemožnosti izpolnitve, tako pritožbi ni ugodilo.

Zaradi neuspeha s pritožbo mora obsojenec plačati povprečnino, ki pomeni edini strošek tega pritožbenega postopka. Drugače kot sodišče prve stopnje, meni sodišče druge stopnje, da ima obsojenec dovolj sredstev, da bo povprečninski znesek 400,00 EUR zmožen plačati brez škode za lastno preživljanje oziroma preživljanje družine. V pritožbi se sam sklicuje, da družina socialne pomoči nikoli ni prejela in zanjo tudi niso zaprosili.