Jedro

Pritožbeno je sporno, ali je vprašanje odgovornosti BS za izbris obveznic predhodno vprašanje za presojo odgovornosti poslovne banke ali ne, in prav to je predmet presoje VSRS v revizijski zadevi, ki je narekovala prekinitev postopka v konkretni zadevi. Ni dvoma, da gre za pomembno načelno vprašanje, od rešitve katerega bo v marsičem odvisen nadaljnji potek postopkov v zvezi s podrejenimi obveznicami zoper poslovne banke.

Določbe o prekinitvi postopka niso same sebi namen, temveč je ta zastoj v postopku upravičen (in potreben) tedaj, ko je treba zavarovati pravice strank, pomen teh pravic pa pretehta nad pravico do sojenja v razumnem roku. Določbe o prekinitvi postopka varujejo pravice strank bodisi v primerih, ko stranka zaradi objektivnih okoliščin ne more učinkovito uveljavljati svojih pravic (obligatorne prekinitve; 205. člen in prvi odstavek 206. člena ZPP), bodisi v primerih, ko je to smotrno oziroma potrebno zaradi pravne varnosti (fakultativna razloga za prekinitev iz drugega in četrtega odstavka 206. člena ZPP). Glede na nadpovprečno pomembnost zadev v zvezi s podrejenimi obveznicami, ki jo je zaznalo in (v procesnem smislu) upoštevalo tudi USRS, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v tem primeru utemeljena prekinitev postopka s smiselno uporabo 206. člena ZPP do odločitve revizijskega sodišča o tem, ali (poenostavljeno povedano) obstaja vzročna zveza med odgovornostjo BS in poslovne banke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Dosedanji potek postopka:_

1. Tožnik v tožbi navaja, da je bil lastnik 100 t. i. podrejenih obveznic toženke in da je vse pravice iz teh obveznic izgubil na podlagi odločbe Banke Slovenije (v nadaljevanju: BS) z dne 17. 12. 2013. Odškodninsko tožbo je prvotno vložil zoper BS in zoper poslovno banko X., d. d. S sklepom z dne 21. 7. 2017 je sodišče prve stopnje postopek (prvič) prekinilo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS (v nadaljevanju: USRS) U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016. V razlogih je navedlo, da tožnik vtožuje odškodnino od BS na podlagi 350.a člena Zakona o bančništvu1, ki je predmet presoje pred USRS. V postopku presoje ustavnosti navedenega člena je USRS odločilo, da se do odprave protiustavnosti prekinejo vsi postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1. Ker je odgovornost poslovne banke (sedanje edine toženke v tem postopku) odvisna od odgovornosti BS, je postopek prekinilo tudi glede X., d. d. 2. S sklepom z dne 20. 1. 2020 je prekinjeni postopek nadaljevalo z dnem 19. 12. 2019 in hkrati iz spisa izločilo tožbeni zahtevek zoper BS. Razlog za nadaljevanje je bilo sprejetje Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.2 Zoper ta sklep ni bilo pritožbe in je postal pravnomočen. Izločeni del zahtevka je bil odstopljen pristojnemu sodišču v Mariboru.

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek prekine do odločitve o reviziji, vloženi po dopustitvi revizije Vrhovnega sodišča RS (v nadaljevanju: VSRS) II DoR 520/2021 z dne 9. 2. 2022. Navedlo je, da je VSRS dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe BS z dne 17. 12. 2013 predhodno vprašanje pri presoji odškodninske odgovornosti poslovne banke – izdajateljice podrejene obveznice, to vprašanje pa je (med drugim) sporno tudi v predmetni pravdi.

Zoper sklep se pritožuje toženka in med drugim navaja, da niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku,3 saj sodišče prve stopnje VSRS ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja. Vprašanje zakonitosti ukrepa BS nima zveze z odgovornostjo poslovne banke, saj je sodna praksa zavzela stališče, da tudi morebitno pravno sredstvo, ki bi ga toženka vložila zoper ukrep BS, ne bi moglo preprečiti izbrisa podrejenih obveznic. Prekinitev posega v pravico toženke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in do poštenega postopka, saj bo zaradi poteka časa dokazovanje s pričami oteženo.

4. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba ni utemeljena.

_Uvodno o zahtevkih v zvezi s podrejenimi obveznicami:_

6. Vprašanje (ne)zakonitosti in (ne)ustavnosti izbrisa pravic imetnikov podrejenih obveznic poslovnih bank z ukrepom BS je odprto že skoraj deset let. Bilo je (in je deloma še vedno) predmet presoje pred USRS in Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), posredno pa tudi pred Sodiščem Evropske unije (v nadaljevanju: SEU). USRS je med drugim ugotovilo (odločba U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016), da ukrep sam po sebi ni v neskladju z Ustavo, da pa je v zakonu pomanjkljivo urejena pravica prizadetih oseb za uveljavljanje odškodnine zaradi morebitne nezakonitosti ukrepa. Opozorilo je na potrebo po uravnoteženju položajev nasprotnih strank v postopku tako z vidika možnosti dokazovanja kot tudi z vidika ekonomskega bremena, povezanega z izvedbo postopka, in posebej izpostavilo enotno obravnavanje vprašanj, skupnih vsem primerom, ter dostopnost podatkov, pomembnih za odločitev. Podobno je ugotovilo tudi ESČP, ki je izpostavilo, da je država kršila pravico do zasebne lastnine, ker imetniki podrejenih obveznic niso imeli učinkovitega pravnega sredstva za presojo arbitrarnosti izrečenih ukrepov in uveljavitev odškodnine.4 USRS je zakonodajalcu naložilo, naj v šestih mesecih sprejme zakon, s katerim bo odpravil ugotovljena neskladja z Ustavo in to je bil razlog za sprejem ZPSVIKOB, s katerim je dopolnjena ureditev odškodninske odgovornosti BS iz 350.a člena ZBan-1. Tudi ta zakon (ZPSVIKOB) je (na zahtevo BS) v postopku presoje ustavnosti in USRS je s sklepom U-I-4/20 z dne 5. 3. 2020 začasno zadržalo izvrševanje zakona ter (med drugim) določilo, da se postopki zoper BS prekinejo in da se zadrži tek zastaralnih rokov. USRS je Sodišču Evropske unije predložilo več vprašanj v zvezi z odgovornostjo centralne banke.

7. Poleg tega je USRS s sklepom U-I-27/20 z dne 1. 4. 2021 sprejelo v obravnavo pobude prizadetih oseb za oceno ustavnosti več določb ZPSVIKOB, in to kljub neizčrpanju rednih in izrednih pravnih sredstev, kar je sicer po ustaljeni praksi USRS procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo pobud. To izjemo je USRS utemeljilo z razlogi, da pobudniki že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju kvalificiranih pravic, da je k dolgotrajnosti postopkov bistveno prispeval tudi zakonodajalec in da je podan močan širši javni interes za čimprejšnjo odločitev o ustavnosti zakona, ki ureja pravice in obveznosti večjega števila prizadetih oseb. O zahtevi BS in o pobudah prizadetih oseb Ustavno sodišče še ni odločilo.

_Presoja odločitve v konkretni zadevi:_

8. Pritrditi je treba pritožbi, da ni podan v zakonu izrecno zapisan razlog za prekinitev iz četrtega odstavka 206. člena ZPP, saj sodišče prve stopnje ni zaprosilo VSRS za izdajo svetovalnega mnenja. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba upoštevati tudi druge pomembne okoliščine primera, ki v tem primeru utemeljujejo prekinitev postopka.

9. Pritožbeno je sporno, ali je vprašanje odgovornosti BS za izbris obveznic predhodno vprašanje za presojo odgovornosti poslovne banke ali ne, in prav to je predmet presoje VSRS v revizijski zadevi, ki je narekovala prekinitev postopka v konkretni zadevi. Ni dvoma, da gre za pomembno načelno vprašanje, od rešitve katerega bo v marsičem odvisen nadaljnji potek postopkov v zvezi s podrejenimi obveznicami zoper poslovne banke.

10. Glede na uvodoma povedano so vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami zapletena in tako pomembna, da je tudi USRS pri obravnavi teh zadev v imenu širšega javnega interesa odstopilo od ustaljene prakse, da morajo pobudniki izčrpati vsa redna in izredna pravna sredstva. Javni interes ni le v tem, da se te zadeve čimprej rešijo, temveč tudi, da se rešujejo in rešijo čimbolj enotno. To zahteva nenazadnje ustavno načelo pravne varnosti, ki narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Nenazadnje je tudi USRS v odločbi U-I-295/13 opozorilo, da je treba zagotoviti določeno obliko skupinskega varstva osebam, katerih pravice so bile prizadete s spornimi odločbami BS.

11. Iz vseh navedenih razlogov sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v tem primeru ravnalo pravilno, ko je sprejelo ekstenzivno in namensko (teleološko) razlago 206. člena ZPP. Določbe o prekinitvi postopka niso same sebi namen, temveč je ta zastoj v postopku upravičen (in potreben) tedaj, ko je treba zavarovati pravice strank,5 pomen teh pravic pa pretehta nad pravico do sojenja v razumnem roku. Določbe o prekinitvi postopka varujejo pravice strank bodisi v primerih, ko stranka zaradi objektivnih okoliščin ne more učinkovito uveljavljati svojih pravic (obligatorne prekinitve; 205. člen in prvi odstavek 206. člena ZPP), bodisi v primerih, ko je to smotrno oziroma potrebno zaradi pravne varnosti (fakultativna razloga za prekinitev iz drugega in četrtega odstavka 206. člena ZPP). Glede na nadpovprečno pomembnost zadev v zvezi s podrejenimi obveznicami, ki jo je zaznalo in (v procesnem smislu) upoštevalo tudi USRS, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v tem primeru utemeljena prekinitev postopka s smiselno uporabo 206. člena ZPP do odločitve revizijskega sodišča o tem, ali (poenostavljeno povedano) obstaja vzročna zveza med odgovornostjo BS in poslovne banke.

12. Pritožbene navedbe, da je sodna praksa v zvezi z odgovornostjo poslovnih bank enotna, niso utemeljene, saj se praksa o tem vprašanju šele oblikuje, VSRS o tem vprašanju še ni zavzelo stališča, (vsaj) ena od pravnomočno rešenih zadev pa je predmet revizijske presoje.

13. Na odločitev tudi ne morejo vplivati navedbe pritožbe (ki so sicer točne), da postopek traja že dlje časa, kar vpliva na pravico stranke do sojenja v razumnem roku. Glede na pomembnost vprašanja in neizoblikovanost (najvišje) sodne prakse je v tem primeru treba dati prednost pravni varnosti (katere element je tudi predvidljivost sodn(išk)ih odločitev) pred pravico do sojenja v razumnem roku; glede na to, da je postopek prekinjen do odločitve VSRS v zadevi, kjer je že dopuščena revizija, je pričakovati, da bo razlog za prekinitev v doglednem času odpadel. V kolikor pritožnica meni, da bi lahko bila zaradi poteka časa izvedba kakega dokaza ogrožena, lahko predlaga zavarovanje dokazov skladno z 264. do 268. členom ZPP.

14. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP).

15. Ker bo šele s končno odločbo jasno, katera stranka je v postopku uspela, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Uradni list RS, št. 99/2010 – UPB in nadaljnji, v nadaljevanju ZBan-1. 2 Uradni list RS, št. 72/2019, v nadaljevanju ZPSVIKOB. 3 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 4 Sodba ESČP v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji z dne 14. 9. 2021 (št. 49969/14). 5 Mogoča je tudi prekinitev na predlog strank (tretji odstavek 206. člena ZPP).