Jedro

Ker revidentka v reviziji niti neposredno niti opisno ne izkaže nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, njena revizija ni dovoljena in se zato zavrže.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka po odvetnikih dne 12. 8. 2009 vložila revizijo. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17. 10. 2008, v zvezi z odločbo Upravne enotes Brežice z dne 19. 4. 2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila odločbo prvostopenjskega upravnega organa z dne 19. 4. 2006 v 1. točki izreka v delu, ki določa, da se za podržavljeni del parcele št. 1 v izmeri 132 m² in podržavljeno parcelo št. 2 v izmeri 874 m² prizna odškodnina kot za kmetijska zemljišča ter sama odločila, da višina odškodnine za podržavljene nepremičnine, navedene v prvem odstavku 1. točke izreka prvostopenjske upravne odločbe, znaša 7.388,71 DEM ter da za predmetni del parcele št. 1 v izmeri 132 m² in št. 2 v izmeri 874 m² kot za nezazidani komunalno opremljeni stavbni zemljišči odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe znaša 26.952,75 DEM.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka v reviziji niti neposredno niti opisno ne izkaže nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na revidentkini strani, ta pa tega bremena ni izpolnila, niso podani pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 6. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.