Jedro

Okoliščine, da je obdolženi utemeljeno osumljen štirih kaznivih dejanj, ki jih je storil v preizkusni dobi, da je bil že večkrat obravnavan in obsojen, zoper njega je vloženih več kazenskih ovadb, vse zaradi premoženjskih kaznivih dejanj ter okoliščine, da ni zaposlen, nima rednih dohodkov in je odvisen od drog, kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženec na prostosti ponavljal tovrstna kazniva dejanja.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega I.H. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sklepoma je bil zoper obdolženega I.H., ki je bil prijet in priveden k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi utemeljenega suma, da je storil tri kazniva dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ in poskus enakega kaznivega dejanja, odrejen pripor zaradi ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki teče od 24.1.2008 od 10.50 ure dalje.

Postavljeni zagovornik je zoper sklepa vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve postopka po 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Navaja, da sklep preiskovalne sodnice v nasprotju z določbami 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ni utemeljil konkretne in realne nevarnosti, da bi obdolženec na prostosti ponavljal kazniva dejanja, sklep senata pa za utemeljitev take nevarnosti navaja le subjektivne okoliščine. Sklep senata tudi ni pojasnil, zakaj ne sprejema predloga obrambe, da bi milejši ukrep, to je hišni pripor, dosegel namen pripora. V obeh sklepih naj bi bila zmotna ugotovitev, da obdolženčev neurejeni način pridobivanja sredstev za preživljanje vpliva na ponovitveno nevarnost in da njegov občasni zaslužek približno 1000 EUR mesečno ter očetova pomoč ne zadoščata za njegovo preživljanje, sodišče pa tudi ni upoštevalo, da ima osumljenec zagotovljeno delo. Predlaga, da se pripor nadomesti s hišnim priporom.

Vrhovna državna tožilka na navedbe v zahtevi odgovarja, da le na splošno brez konkretnih razlogov uveljavljajo kršitev postopka. Neutemeljena je trditev zahteve, da sklep preiskovalne sodnice ne navaja konkretnih okoliščin za utemeljitev ponovitvene nevarnosti, saj se v njem trdi, da je obdolženec storil več kaznivih dejanj v razdobju le enega meseca, med preizkusno dobo, določeno v pogojni obsodbi, da je pred tem do decembra 2007 na območju Brežic izvršil več kaznivih dejanj in da se njegova kriminalna aktivnost stopnjuje, da je brez poklica in redne zaposlitve, da se preživlja s priložnostnimi deli in očetovo pomočjo. Navedbe, da je senat zmotno ugotovil, da obdolženec nima sredstev za preživljanje in nima premoženja, uveljavljajo zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Sklep preiskovalne sodnice vsebuje razloge za utemeljitev realne in konkretne nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, sklep senata pa jim pritrjuje. Neogibnost pripora je obrazložena, s tem pa je odgovorjeno tudi predlogu obrambe, naj se pripor nadomesti s hišnim priporom.

Odgovor vrhovne državne tožilke je bil vročen osumljencu in zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

Zahteva zagovornika za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah četrtega, prvega in drugega odstavka 420. člena in prvega odstavka 421. člena ZKP lahko zagovornik vloži zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po prvem odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa samo, če so vplivale na zakonitost sklepa. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zahteve ni mogoče vložiti.

Po določbah drugega odstavka 202. člena ZKP mora pisni sklep o odreditvi pripora obsegati tudi opis kaznivega dejanja, ki ga je priprti obdolžen, zakonski razlog za pripor in obrazložitev vseh odločilnih dejstev, ki so narekovala odreditev pripora. Med temi so razlogi za utemeljenost suma, da je priprti storil kaznivo dejanje, odločilna dejstva za sklep o ponovitveni nevarnosti (teža, način storitve, okoliščine v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in druge objektivne okoliščine ter osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi ter druge subjektivne okoliščine) in zakaj je pripor neogibno potreben za varnost ljudi. Po določbi drugega odstavka 192. člena ZKP mora sodišče pri izbiri ukrepa za odpravo ponovitvene nevarnosti upoštevati, da ne uporabi strožjega, če se ta namen lahko doseže z milejšim ukrepom.

Sklep preiskovalne sodnice v nasprotju s trditvami v zahtevi v petem odstavku na tretji strani navaja okoliščine, ki kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženec na prostosti ponavljal tovrstna kazniva dejanja: vsa štiri kazniva dejanja, ki jih je utemeljeno osumljen, je storil v času manj kot enega meseca (od 16. do 24.1.2008), ko je bil v preizkusni dobi, določeni v pogojni obsodbi, ki poteče 14.3.2008, kar kaže, da ta obsodba nanj ni imela nikakršnega prevzgojnega vpliva. Bil je že večkrat obravnavan in obsojen pred Okrajnim sodiščem v Brežicah, vloženih je več kazenskih ovadb, šest samo od junija 2007 do zdaj, vse zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, kar kaže na stopnjevanje obdolženčeve kriminalne dejavnosti. Obdolženec ni zaposlen in nima rednih dohodkov ter je odvisen od drog. Sklep senata pritrjuje utemeljenosti teh okoliščin za ugotovitev ponovitvene nevarnosti v zadnjem odstavku na drugi in v prvem odstavku na tretji strani, dodatno pa se opira še na vsebino sklepa o preiskavi. Očitek v zahtevi, da sklepa ne navajata objektivnih in subjektivnih okoliščin za utemeljitev ponovitvene nevarnosti torej ne drži. Sklep preiskovalne sodnice je v šestem odstavku na tretji strani pojasnil, da hišni pripor ne bi odvrnil ponovitvene nevarnosti, sklep senata pa je v drugem odstavku na tretji strani zavrnil pritožbeno navedbo, da bi hišni pripor odvrnil ponovitveno nevarnost, torej zahteva neutemeljeno trdi, da izpodbijana sklepa nimata razlogov o tem, ali bi milejši ukrep dosegel namen, ki ga zasleduje odreditev pripora.

Ostale navedbe v zahtevi (da sodišče zmotno ocenjuje, da "neurejeni način pridobivanja sredstev" utemeljuje sklep o ponovitveni nevarnosti, da ima obdolženec zadostna sredstva za preživljanje in zaposlitev) uveljavljajo zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar se s tem izrednim pravnim sredstvom ne more uveljavljati.