Jedro

Ugotovitve, da je imel na transakcijske račune prilive, dolžnik v pritožbi ne izpodbija, samo dejstvo, da je imel račune blokirane, pa za utemeljenost predloga za taksno oprostitev ne zadošča.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks z dne 23. 8. 2013. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa ali razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Navaja, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik posluje z dobičkom. Sodišče sploh ni ugotovilo, da ima dolžnik blokirane transakcijske račune, ki prikazujejo njegovo negativno finančno stanje. Zaradi finančne in splošne krize v gradbenem sektorju se je znašel v finančnih težavah, ki jih poskuša izboljšati s pravnimi posli v tujini. Trenutno je vpleten v več kot 30 sodnih postopkov in plačilo sodnih taks v toliko postopkih bi pomenilo ogrožanje njegove dejavnosti. V večini od teh postopkov dolžnik nima dobrih možnosti za uspeh in plačilo sodne takse v katerikoli višini zmanjšuje njegova sredstva. Vsi blokirani računi predstavljajo omejeno zmožnost poslovanja dolžnika. Predlaga tudi, da se upošteva njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ter ga delno (vsaj v polovičnem znesku) oprosti plačila sodne takse za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep oziroma mu odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Višje sodišče je pritožbo dolžnika kljub še nerešenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ki ga ta podaja s pritožbo, obravnavalo, saj se v postopku za oprostitev plačila sodnih taks takse ne plačujejo in tako ni ovire za obravnavo pritožbe dolžnika.

6. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1), kot je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 63-2516/2013 z dne 26. 7. 2013, ZST-1B), lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

7. Odločitev sodišča prve stopnje je po presoji višjega sodišča pravilna in se ji v celoti pridružuje. Neutemeljene so pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da ima dolžnik blokirane transakcijske račune, saj je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je glede na podatke iz predložene izjave o premoženjskem stanju in po vpogledu na spletne strani AJPES ugotovilo, da ima dolžnik sicer res blokirane transakcijske račune, vendar pa je imel v zadnjih treh mesecih na te račune prilive. Ugotovitve, da je imel na račune prilive, dolžnik v pritožbi niti ne izpodbija, samo dejstvo, da je imel račune blokirane, pa za utemeljenost predloga za taksno oprostitev ne zadošča. Za utemeljenost taksne oprostitve mora predlagatelj namreč dokazati, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Za odločitev v predmetnem postopku je zato odločilna navedba dolžnika v predloženi izjavi o premoženjskem stanju, iz katere izhaja, da je dolžnik posloval z dobičkom, saj je imel v letu 2012 kar 200.119,00 EUR bilančnega dobička. Bilančni dobiček dolžnika je vsota čistega dobička obračunskega obdobja (10.028,00 EUR) ter prenesenega čistega dobička preteklih let (iz podatkov AJPES izhaja, da ta znaša 190.091,00 EUR) in zmanjšanja rezerv iz dobička (iz podatkov AJPES izhaja, da to znaša 0,00 EUR). Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžnik kljub blokadi transakcijskih računov ob objektivno nizkem znesku sodne takse za ugovor 40,00 EUR in izkazani višini bilančnega dobička sredstva za njeno plačilo sposoben zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti že iz tega naslova. Ker obenem tudi niso utemeljene pritožbene trditve v zvezi s stroški sodnih taks v drugih sodnih postopkih, saj gre za strošek, ki se od upoštevnega dohodka dolžnika ne odšteva in na presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks ne vpliva, je pritožba dolžnika v celoti neutemeljena.

8. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).