Jedro

Prekinitev leasing pogodbe med toženko in leasingodajalcem ne vpliva na pogodbeno razmerje toženke s tožečo stranko, s katero je sklenila zavarovalni pogodbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 94753/2013 z dne 10.6.2013 v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 112,72 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, ker ni upoštevalo pravočasne vloge tožene stranke, ki bi se v predmetnem sporu štela kot odgovor na tožbo. Tožena stranka je vlogo, s katero je odgovorila na navedbe tožeče stranke iz njene pripravljalne vloge z dne 24.9.2013, poslala pravočasno 10.10.2013. Zmotno je zato stališče sodišča, da tožena stranka na navedbe tožeče stranke ni odgovorila. Z delnim plačilom zneska 619,47 EUR dolga ni priznala, saj je obroke zavarovanja plačevala, ko je bil predmet zavarovanja še v njeni uporabi. Predmet zavarovanja je bil 24.12.2010 toženki odvzet in izročen lastniku, to je S. Predmet zavarovanja je bil lastniku vrnjen skupaj s prometnim dovoljenjem, zavarovalo polico ter zeleno karto, zato bi lastnik predmeta zavarovanja tudi moral obvestiti tožečo stranko. Toženka objektivno ni imela možnosti obvestitve tožeče stranke o odvzemu. Kljub temu, da je pisno o odvzemu ni obvestila, pa je sankcija, ki jo je doletela, to je plačilo celotne zavarovalne premije, nesorazmerna in jo postavlja v bistveno neenakopraven premoženjski položaj.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev in priglasila stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pripravljalne vloge toženke z dne 10.10.2013, za katero pritožba trdi, da jo je sodišču poslala in v kateri je odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 24.9.2013, v spisu ni. Zgolj trditev toženke, da je vlogo poslala, brez dokaza (pritožba ga ne prilaga) ne zadošča. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo pravočasne vloge toženke in ni podana uveljavljena bistvena kršitev določb postopka, pa tudi materialno pravo ni nepravilno uporabljeno.

6. V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato se sme po izrecni določbi prvega odstavka 458. člena ZPP, sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče se zato do pritožbenih trditev, s katerimi toženka izpodbija dejansko stanje, ne izreka.

7. Sodba zavzame stališče, da je toženka dolžna poravnati zapadle mesečne obroke neplačanih zavarovalnih premij, ker je s tožečo stranko v pogodbenem razmerju. S sklenitvijo pogodbe je prevzela obveznost plačila zavarovalne premije (na obroke), zato prekinitev leasing pogodbe med tožečo stranko in tretjo osebo (leasingodajalcem) ne vpliva na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama.

8. Zavzeto stališče temelji na naslednjih ugotovitvah, ki jih pritožba ne more več uspešno izpodbiti: - da sta pravdni stranki sklenili dve zavarovalni pogodbi, in sicer Pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti št. 607-5718814, po kateri se je toženka zavezala poravnati zavarovalno premijo v znesku 592,80 EUR, od katere je plačala 215,64 EUR in Pogodbo o zavarovanju avtomobilskega kaska št. 607-5718815, s katero se je zavezala poravnati zavarovalno premijo v znesku 1.130,00 EUR, od katere je plačala 403,83 EUR, - da sta bili obe zavarovalni pogodbi sklenjeni za obdobje enega leta od 30.6.2010 do 30.6.2011, - da je toženka prenehala z obročnim plačevanjem zavarovalne premije in znašajo zapadli mesečni obroki neplačanih zavarovalnih premij 1.103,33 EUR, - da toženka tožeče stranke ni obvestila, da je bilo vozilo 24.12.2010 vrnjeno leasingodajalcu.

9. S pritožbenimi trditvami o okoliščinah odvzema predmeta leasinga in razlogovanju o objektivni nezmožnosti obvestitve tožeče stranke o odvzemu predmeta leasinga, toženka izpodbija dejansko stanje. Sicer pa, kot pravilno obrazloži že sodba, prekinitev leasing pogodbe med toženko in leasingodajalcem (toženka ni niti trdila niti dokazovala, da bi prekinila s tožečo stranko sklenjeni zavarovalni pogodbi), ne vpliva na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama. Materialnopravno pravilna je zato odločitev sodbe, da, ob veljavnih zavarovalnih pogodbah, obstaja obveznost toženke za plačilo (preostale) premije (936. člen Obligacijskega zakonika).

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih razlogov na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

11. Toženka s pritožbo ni uspela, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odgovor na pritožbo k odločitvi o pritožbi ni prispeval in ne gre za potreben stroške (155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.