Jedro

V 7. členu ZOZP je določeno, da ima v primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovanca ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe. Zavarovalnica ima torej opcijo, da izbere kot toženo stranko – ali zavarovanca ali pa tudi odgovorno osebo.

Pritožnik je kot voznik tovornjaka, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, odgovorna oseba in torej pasivno legitimirana v tem pravdnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.454,64 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.1.2007 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 325,92 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti razveljavi in da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki njene pravdne stroške, podredno pa, da se izpodbijana sodba v celoti razveljavi in se zadeva vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Poudarja, da je prekoračen tožbeni zahtevek tožeče stranke in tudi v celoti oblikovan s strani sodišča prve stopnje, kar pomeni, da je prišlo do odločitve o zahtevku, ki ga tožeča stranka sploh ni postavila. Tožena stranka omenjeni objektivni spremembi tožbe v celoti nasprotuje. Predmetni spor se namreč vodi le glede vprašanja, ali je izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. VL 1252/2010 z dne 11.1.2010, utemeljena ali ne ter ali se vzdrži v veljavi ali ne. Predmetni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine tožeče stranke, pri čemer je tožeča stranka označila kot verodostojno listino 4 KONTNA KARTA RG.ŠT. Xxx OD 821/06 z dne 9.1.2007 z zapadlostjo dne 9.1.2007 v višini 1.454,64 EUR. Tožeča stranka v tožbi ni predložila navedene verodostojne listine. Tožbeni zahtevek je tako v celoti nesklepčen, saj kljub temu, da je bilo na strani tožeče stranke trditveno in dokazno breme, ni obrazložila verodostojne listine, niti je ni predložila v spis, kar pomeni, da verodostojna listina sploh ne obstaja. Zato je sodišče izdalo izpodbijano sodbo na podlagi absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 14. točke in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijane sodbe se ne da vsebinsko presojati, ker ni v spisu verodostojne listine. Treba je poudariti, da tako imenovani regresni zahtevek zavarovalnice do zavarovanca ni verodostojna listina v smislu določbe ZIZ. Gre za to, da navedena listina po svoji vsebini ni regresni zahtevek, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati z verodostojno listino oziroma s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče je izdalo izpodbijano sodbo na podlagi zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja, saj tožeča stranka v konkretnem primeru ni zaznala same prometne nesreče, ter je takoj po omenjeni nesreči, ko jo je policija z njo seznanila, prišla na kraj dogodka in izpolnila poročilo o prometni nesreči ter posredovala svoje osebne podatke M. M. kot oškodovanki ter policiji. To se je namreč zgodilo istega dne, morda eno uro po omenjeni prometni nesreči. Tožena stranka tako ni odšla s kraja prometne nesreče, vedoč, da je le-ta povzročena, pač pa samo prometno nesrečo tožena stranka ni zaznala. Zato ni izgubila zavarovalnih pravic in zavarovalnica do nje nima utemeljenega zahtevka. Tožena stranka je tudi poudarila, da je v pogodbenem razmerju do tožeče stranke zgolj lastnik tovornega vozila, to je družba K. d.o.o., ki je imela s tožečo stranko sklenjeno zavarovalno polico. Tožena stranka namreč ni imela s tožečo stranko sklenjene nobene zavarovalne police, zaradi česar tudi ni izgubila zavarovalnih pravic. Tudi iz tega razloga tožbeni zahtevek tožeče stranke do tožene stranke ni utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Predmetni spor, ko vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR, je spor majhne vrednosti (443. člen ZPP). V skladu z določbo 1. odstavka 458. člena ZPP pa se sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja torej ni mogoče uveljavljati v pritožbi. Zato so tiste pritožbene trditve, s katerimi pritožnik ponavlja, da ni zaznal prometne nezgode, s čimer se smiselno zavzema za to, da ni izgubil zavarovalnih pravic, v tem pritožbenem postopku nedopustne. Izpodbijajo v prvostopnem postopku ugotovljeno pravno odločilno dejstvo.

Prav tako pritožnik nima prav, ko se sklicuje na to, da je bila v pogodbenem – zavarovalnem razmerju do tožeče stranke družba K. d. o. o., ki je imela s tožečo stranko sklenjeno zavarovalno polico. Sodišče prve stopnje je na materialnopravni ugovor z izpodbijano sodbo pravilno odgovorilo, ko je navedlo, da je v 7. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu določeno, da ima v primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovanca ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe. Zavarovalnica ima torej opcijo, da izbere kot toženo stranko – ali zavarovanca ali pa tudi odgovorno osebo. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da je pritožnik, kot voznik tovornjaka, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, odgovorna oseba in torej pasivno legitimirana v tem pravdnem sporu.

Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek o storitvi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta očitek temelji na pritožbeni trditvi, da se v predmetnem spisu ne nahaja verodostojna listina – kontna karta izpl. škode (K), z dne 9.1.2007. Skrben pregled podatkov spisa pokaže, da se ta listina nahaja v prilogah pod A25. Procesni pritožbeni očitek, da naj bi bila storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka tudi zato, ker je z izpodbijano sodbo prekoračen tožbeni zahtevek tožeče stranke, je prav tako nedopusten. Z njim namreč ni zatrjevana nobena od procesnih kršitev, določenih v 2. odstavku 339. člena ZPP.

Enako velja za pritožbeni očitek, ki je prav tako procesne narave in sicer, da regresni zahtevek zavarovalnice do zavarovanca ni verodostojna listina v smislu določb Zakona o izvršbi in zavarovanju. Tudi iz teh pritožbenih trditev namreč ne izhaja obstoj kakšne od procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP. Pri tem pa pritožbeno sodišče zgolj še pripominja, da bi ta očitek morala tožena stranka uveljavljati že s pritožbo, vloženo zoper sklep prvostopnega sodišča, opr. št. VL 1252/2010-4 12, z dne 22.1.2010, s katerim je prvostopno sodišče – Centralni oddelek za verodostojno listino, izdani sklep o izvršbi razveljavilo zgolj v delu, v katerem je dovoljena izvršba in nadalje odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju in torej ni odločilo, da sploh ne obstajajo pogoji za izdajo sklepa o izvršbi kot tudi ne pogoj, da se o zahtevku odloča v pravdnem postopku in da je zato treba predlog za izvršbo v celoti zavreči. Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).