Jedro

Če sodi poslovni delež (ali nepremičnina) v skupno premoženje, predstavlja celoto in sta obe pravdni stranki v razmerju do njega v skupnosti. Pravica na njem ni razdeljena tako, kot to velja za solastninsko pravico. Gre za njuno nerazdeljeno pravico na skupnem premoženju, kar pomeni, da sta le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila na njima.

Izrek

I. Pritožbi tožnika zoper popravni sklep P 1326/2012-II-16a z dne 17.9.2012 se delno ugodi in se sklep v delu, ki se nanaša na parc. št. 293/23 k. o. X (ID 000) razveljavi, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožba tožnika zoper sklep P 1326/2012-II-23 z dne 10.1.2013 se zavrže. III. Pritožbi toženke zoper zavrnilni del sklepa P 1326/2012-II-23 z dne 10.1.2013 se ugodi in se sklep v tem delu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom P 1326/2012-II-16a popravilo svoj sklep z dne 6.62012, s katerim je izdalo začasno odredbo tako, da je toženki prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin parc. št. 313/419 k.o. X (ID 000) in parc. št. 293/23 k.o. X (000) nad ½ z vpisom te prepovedi v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Ljubljani.

2. Tožnik je zoper popravni sklep vložil pravočasno pritožbo, meni, da je izpodbijani sklep napačen, saj je izkazal verjetnost zahtevka iz naslova 100 % prispevka iz posebnega premoženja v skupno premoženje pravdnih strank, kot tudi zahtevek iz naslova vrnitve darila. S tožbo je zahteval, da naj sodišče ugotovi, da mu iz naslova deleža na skupnem premoženju pripada solastninska pravica do ½, hkrati pa je še dodatno zahteval, da mu pripade delež do ½ iz naslova vrnitve preklicanega darila. Tako zahteva, da mu pripadeta dva deleža do ½ oziroma skupaj delež do celote.

3. Pritožba tožnika zoper navedeno odločitev je delno utemeljena.

4. Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev, da mu iz naslova deleža na skupnem premoženju pripada solastninska pravica do ½ na nepremičninah parc. št. 313/419 k. o. X, na nepremičnini parc. št. 293/23 k. o. X pa prav tako iz naslova deleža na skupnem premoženju lastninska pravica do celote. Hkrati je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženki na obeh navedenih nepremičninah ter nepremičnini parc. št. 273/4 oziroma po prenumeraciji 313/659 k.o. X prepove odtujitev in obremenitev z vpisom prepovedi v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je predlogu za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in v izreku sklepa zapisalo, da se toženki prepoveduje odtujitev in obremenitev prve in druge navedene nepremičnine v celoti. V razlogih sklepa je glede verjetnosti obstoja tožnikove terjatve navedlo, da obe nepremičnini predstavljata skupno premoženje pravdnih strank, čeprav je na obeh do celote vpisana kot lastnica toženka in da je tožnik verjetno izkazal, da je delež vsake od pravdnih strank na tem skupnem premoženju polovičen. Nepremičnini sta pridobili z delom v trajanju zakonske zveze s prodajno pogodbo z dne 17.9.2005, na podlagi katere sta se v zemljiško knjigo vpisali kot lastnici nepremičnin vsaka do ½. Z darilno pogodbo z dne 9.6.2006 pa je tožnik toženki podaril svoj solastniški delež do ½ na navedenih nepremičninah. Sodišče je tudi ugotovilo, da je tožnik verjetno izkazal svojo terjatev za vrnitev darila zaradi preklica darilne pogodbe.

5. Toženka je v ugovoru zoper začasno odredbo opozorila na napako v izreku sklepa prvostopenjskega sodišča, ko je odločilo, da se prepove razpolaganje z navedenimi nepremičninami v celoti, hkrati pa iz razlogov sklepov izhaja, da je tožnik izkazal kot verjeten zgolj delež do ½ na skupnem premoženju. Tako bi se morala začasna odredba glasiti zgolj na prepoved razpolaganja do ½ solastniškega deleža. Sodišče prve stopnje je navedeno „napako“ saniralo s popravnim sklepom in ne z odločitvijo o ugovoru. Pri tem je navedlo, da je v razlogih svojega sklepa poudarilo, da je tožnik izkazal, da nepremičnini sodita v skupno premoženje pravdnih strank in da je delež vsakega do ½. Pri pisni izdelavi sklepa pa je prišlo pri zapisu do izreka do očitne pisne pomote, saj je prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin pomotoma izpadlo besedilo „nad 1/2“.

6. Ne glede na način saniranja te napake(1) je taka odločitev vsebinsko pravilna v delu, ki se nanaša na zavarovanje tožnikove terjatve, da mu pripada na nepremičnini parc. št. 313/419 k.o. X iz naslova deleža na skupnem premoženju solastninska pravica do ½. Solastnina pomeni razdelitev pravice na določene dele. Tak del pravice je predmet samostojnega razpolaganja. Ob tožbenem zahtevku, ki meri na ugotovitev solastninske pravice in zaključku sodišča prve stopnje, da mu pripada zgolj polovica, zato ni mogoče zahtevati prepoved razpolaganja na celotni nepremičnini.

7. Glede nepremičnine parc. št. 293/23 k.o. X pa je tožnik zahteval ugotovitev, da mu na tej nepremičnini iz naslova deleža na skupnem premoženju pripada lastninska pravica do celote. Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je verjetno izkazal, da nepremičnina sodi v skupno premoženje in polovičen delež na njem. Če je tako, zavarovanja njegove terjatve ni mogoče omejiti na ½ (glede nepremičnine 313/419 je zahteval ugotovitev, da mu pripada solastnina). Če nepremičnina sodi v skupno premoženje, imata obe stranki do nje celotno pravico oziroma sta obe pravdni stranki v razmerju do nje v skupnosti. Pravica na nepremičnini ni razdeljena tako, kot to velja v primeru solastninske pravice. Ker gre za njuno nerazdeljeno pravico na skupnem premoženju, kar pomeni, da sta le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila na njej, je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je razpolaganje z deležem na njej omejilo le na ½. Glede te nepremičnine je zato pravilna prvotna (nepopravljena) odločitev, sprejeta s sklepom o izdaji začasne odredbe z dne 6.6.2012. Glede na navedeno je bilo treba tožnikovo pritožbo zoper popravni sklep (točka I sklepa P 132672012-II-16a z dne 17.9.2012) v delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 313/419 k. o. X, zavrniti kot neutemeljeno in v tem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), pritožbi zoper popravni sklep v delu, ki se nanaša na nepremičnino 293/23 k.o. X, pa ugoditi in v tem delu popravni sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

8. S sklepom P 1326/2012-II-23 z dne 10.1.2013 je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se pravdni zadevi P 1326/2012-II in P 2120/2012-II združita v skupno obravnavo, pri čemer postane vodilni spis P 1326/2012-II (tč. I izreka sklepa). Hkrati je delno ugodilo predlogu toženke za izdajo začasne odredbe tako, da je tožniku prepovedalo odtujitev ali obremenitev poslovnih deležev, ki jih ima v družbi L. d.o.o., matična št. 0000, nad ½, z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve v sodni register (tč. II izreka sklepa). Predlog za izdajo začasne odredbe v preostalem delu (za ½) pa je zavrnilo (tč. III izreka sklepa).

9. Tožnik je s pritožbo izpodbijal navedeni sklep v odločitvi, da se združita v skupno obravnavo zadevi P 1326/2012-II in zadeva P 2120/2012-II. Navedel je, da takšne združitve postopka ni predlagal. 10. Pritožba zoper navedeno odločitev ni dovoljena.

11. Navedena in izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje predstavlja odločbo, izdano med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanaša na vodstvo postopka. Zoper takšne odločbe pa ni pritožbe (tretji odstavek 370. člena ZPP). Na podlagi določbe 1. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrglo.

12. Toženka je omenjeni sklep izpodbijala v odločitvi o delni zavrnitvi njenega predloga za izdajo začasne odredbe v zavarovanje njene terjatve po nasprotni tožbi, s katero je zahtevala ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi poslovni delež tožnika v družbi L., d.o.o. ter da je delež vsake od pravdnih strank polovičen. Sodišče prve stopnje je ugodilo njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje takšne terjatve s tožnikovo prepovedjo odtujitve ali obremenitve polovice tožnikovega poslovnega deleža. Glede preostale polovice je prvostopenjsko sodišče toženkin predlog zavrnilo. V pritožbi proti zavrnilnemu delu odločitve sodišča prve stopnje uveljavlja toženka pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo, da gre za režim skupnega premoženja in da bi bila zato upravičena do zavarovanja na poslovnem deležu kot celoti.

13. Pritožba toženke je utemeljena.

14. Toženka s svojim tožbenim zahtevkom zahteva ugotovitev, da sodi omenjeni poslovni delež v skupno premoženje in uveljavlja delež na tem premoženju. Pritrditi je treba toženki, da je upravičena do zavarovanja celotnega poslovnega deleža. Razlogi so enaki tistim, ki jih je to sodišče navedlo v točki 7. te obrazložitve. Če sodi poslovni delež v skupno premoženje, predstavlja celoto in sta obe pravdni stranki v razmerju do njega v skupnosti. Pravica na njem ni razdeljena tako, kot to velja za solastninsko pravico. Ker gre za njuno nerazdeljeno pravico na skupnem premoženju, kar pomeni, da sta le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila na njem, je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je razpolaganje z deležem omejilo le na ½. Zavrnilni del izpodbijane odločitve je bilo zato treba razveljaviti in v tem obsegu vrniti zadevo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče o tem delu toženkinega predloga za izvršbo ni moglo odločiti samo, saj bi s tem tožniku vzelo pravico do ugovora.

Op. št. (1): Sodišče prve stopnje bi jo lahko odpravilo tudi z delno ugoditvijo ugovoru toženke.