Jedro

Invalidnost je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno z ZPIZ-1, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Spremembe v zdravstvenem stanju tožnice je z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije možno odpraviti, saj zdravljenje še ni končano, zato pri tožnici ni podana invalidnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženke št. ... z dne 3. 1. 2014 in št. ... z dne 31. 7. 2012 in da se tožnici priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja. Sledilo je dopolnilnemu mnenju invalidske komisije druge stopnje z dne 5. 5. 2014, ki je ugotavljalo, da zdravljenje pri tožnici še ni zaključeno.

Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da pri izvidih z dne 12. 1. 2012 ne gre za nove izvide, temveč gre v celoti za zdravstveno stanje, ki je pri njej nastalo pred vloženo tožbo. Tudi izvedena in predvidena operacija samo sanira staro stanje iz leta 1998, ko so ji pri operaciji desnega stopala za 15 mm preveč prikrajšali prvo stopalno kost. Šele po pregledu, ali je bila sanacija z opravljeno novo operacijo zadostna, ali je hrbtenica v takšnem stanju, da se lahko operira še desno stopalo, se bo v februarju 2015 vedelo, ali se lahko pristopi k operaciji desnega stopala. V prvi fazi se je sedaj reševala hrbtenica, sledi sanacija desnega stopala, prav tako pa je potrebno sanirati zdravstveno stanje kolen. Njeno zdravljenje bo tako trajalo še dolgo in ker ne bo zaključeno, ne more zahtevati ponovne ocenitve delazmožnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Predmet odločanja prvostopenjskega sodišča je bila presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe tožene stranke z dne 31. 7. 2012 s katero je toženka zavrnila tožničino zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, kar je bilo potrjeno z dokončno odločbo toženke z dne 3. 1. 2013, ko je bila pritožba tožnice zavrnjena.

Sodišče prve stopnje je v okviru dokaznega postopka ugotavljalo zdravstveno stanje tožnice in v zvezi s tem pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije druge stopnje toženke. Iz citiranega izvedenskega mnenja z dne 5. 5. 2014 izhaja, da gre pri tožnici za stanje po operaciji hernije diskus L4-L5, L5-S1, za mialgijo hrbta in ponavljajočo se depresivno motnjo. Tožnica je bila leta 2008 operirana zaradi intraforaminalne HD na nivoju L4-L5 levo in v letu 2010 zaradi HD na nivoju L5-S1 desno. Januarja 2012 je opravila MR preiskavo vratne in ledveno - križne hrbtenice. Preiskava je pokazala degenerativne spremembe vratne hrbtenice in levo foraminalno protruzijo i.v. diska C6-C7, MR preiskava ledveno - križne hrbtenice pa stanje po operaciji HD v nivoju L4-L5 in L5-S1 ter protruzijo i.v. diskov v nivoju L4-L5 in L5-S1 z zmerno utesnitvijo spinalnega kanala. EMG zgornjih udov je marca 2012 pokazal kronične nevropatske spremembe motoričnih enot oživčenih strani korenine C7 levo. Nevrokirurg je menil, da pri tožnici kirurško ni pomembnejših utesnitev in da kirurška terapija ni indicirana. Predlagana je bila konzervativna fizikalna terapija. Psihiater je ugotavljal depresijo. Po osebnem pregledu na invalidski komisiji druge stopnje je ta zaključila, da pri tožnici zdravljenje še ni zaključeno, saj je ta že uvrščena v čakalno vrsto za operacijo hrbtenice v A., ki bo predvidoma novembra 2014 in da začne 6. 5. 2014 s fizioterapijo zaradi težav z levim kolenom.

S takšno ugotovitvijo zdravstvenega stanja, da pri tožnici zdravljenje še ni zaključeno, sta se strinjali tako tožnica, kakor toženka. Tožnica na poziv prvostopenjskega sodišča, da poda v roku 15 dni pripombe na dopolnilno izvedensko mnenje IK druge stopnje, pripomb ni posredovala. Nasprotno v zapisniku z zadnje glavne obravnave pred prvostopenjskim sodiščem dne 17. 9. 2014 je izrecno navedeno, da se stranki z dopolnilnim mnenjem IK druge stopnje strinjata.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, da zdravljenje pri tožnici še ni zaključeno, je sodišče prve stopnje, upoštevajoč 60. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki se uporablja glede na določilo 390. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 - v nadaljevanju: ZPIZ-2), pravilno odločilo, da pri tožnici invalidnosti ni. ZPIZ-1 določa v 60. členu, kdaj je podana invalidnost in razvršča invalidnost v različne kategorije (3). Invalidnost je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Za dani primer je pomembno, da je bilo ugotovljeno, da je morebitne spremembe v zdravstvenem stanju tožnice z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije možno odpraviti, saj zdravljenje še ni končano ter tako pri tožnici tudi ni podane invalidnosti.

Pritožbene navedbe v smeri, da je zdravstveno stanje tožnice drugačno od ugotovljenega v dopolnilnem mnenju invalidske komisije druge stopnje, je pritožbena novota. To pa lahko pritožnik v pritožbi navaja le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. tega člena. Takšnih razlogov, ki bi opravičevali navajanje novih dejstev pritožnica v pritožbi ne navaja, tako da gre za nedovoljeno pritožbeno novoto.

Pa tudi sicer sodišče prve stopnje, na podlagi izvedenskih mnenj invalidske komisije prve stopnje z dne 2. 7. 2012 in izvedenskega mnenja invalidske komisije druge stopnje z dne 13. 12. 2012, zaključuje, da pri tožnici invalidnost ni podana. Pri tem prvostopenjsko sodišče pravilno opozarja na sodelovanje zdravnikov specialistov v navedenih komisijah s področja, kjer so glavne tožničine zdravstvene težave (specialisti psihiatri, fiziatri, ortopedi, medicine dela, prometa in športa). Ob ugotovljenem zdravstvenem stanju lahko tožnica opravlja svoje delo računovodje, brez stvarnih omejitev, v polnem delovnem času, saj pri njej niso ugotovljeni nevrološki izpadi na zgornjih ali spodnjih okončinah, opisano zdravstveno in funkcionalno stanje gibal in psihično stanje pa je dosegljivo sodobni terapiji.

Sodišče prve stopnje pravilno svetuje tožnici, da se pogovori s svojo osebno zdravnico glede eventualnega poslabšanja zdravstvenega stanja in lahko vloži nov predlog za oceno invalidnosti.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.