Jedro

Prvi odstavek 140. člena ZZK-1 jasno terja, da v samem zemljiškoknjižnem predlogu predlagatelj navede listine, ki so podlaga za zahtevani vpis. To pomeni, da mora tudi v primeru verige pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice predlog vsebovati navedbo vseh pogodb, ki so podlaga za predlagani vpis. Listine morajo biti ustrezno opredeljene. Postopanje notarja, ki je vse listine zvezal (fizično spojil) in nadaljnje postopanje pooblaščenke predlagateljev, ki je v postopku pripenjanja prilog k zemljiškoknjižnemu predlogu te listine skenirala kot en dokument, ne razbremenjuje dolžnosti navedbe vseh listin, ki predstavljajo podlago za vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom Dn 73437/2016 z dne 14.4.2016 je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica zavrgla predlog predlagateljev za vknjižbo lastninske pravice pri uvodoma navedenih nepremičninah na njuno ime. Zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom zavrnila ugovor predlagateljev in potrdila sklep zemljiškoknjižne pomočnice. Ker se je predmetna vknjižba predlagala na podlagi več zemljiškoknjižnih listin oziroma verige pogodb, se je strinjala z zemljiškoknjižno pomočnico, da bi morale biti v zemljiškoknjižnem predlogu vse pogodbe označene kot zemljiškoknjižne listine. Zemljiškoknjižni predlog je ocenila kot nesklepčen. Kolikor sta predlagatelja v ugovoru predlagala, da se vknjižba izvede tudi pri nepremičnini parc. št. 1 k.o. S., pa je zemljiškoknjižna sodnica navedla, da predloga v ugovornem postopku ni mogoče razširjati.

2. Predlagatelja v pritožbi zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice navajata, da sta predlog vložila na podlagi prodajnepogodbe z dne 28.12.2015 z naslovom Dodatek št. 2 h kupni pogodbi št. BS-3 149/77 z de 1.8.1977 s prilogami. K Dodatku z dne 28.12.2015, ki tako predstavlja enovito listino, so fizično skupaj zvezane naslednje listine: kupnapogodba BS-3 149/77 z dne 1.8.1977 ter dodatek z dne 23.11.1977, kupoprodajna pogodba z dne 26.11.1987, prodajna pogodba z dne 5.6.1990, kupoprodajna pogodba z dne 14.5.2001 in potrdilo o namenski rabi in račun. Predlogu je bil priložen tudi zgodovinski izpisek iz sodnega registra z dne 9.2.2016 za G. d.o.o. Ker je vsa veriga zemljiškoknjižnih listin zvezana skupaj s t.i. Dodatkom št. 2 z dne 28 12.2015, jo je notarka pravilno skenirala kot eno listino (kar tudi je) in jo pripela zemjiškoknjižnemu predlogu, kakor je tudi praksa drugih notarjev in kakor sta bila predhodno rešena že dva identična primera sosedov predlagateljev. Predlagatelja torej vpis utemeljujeta na podlagi verige listin, ki so pripete k predlogu, čeravno je notar zvezal skupaj vse listine, ki so vsebinsko povezane z obravnavano zadevo. Fizično gre za en dokument, ki ga je notarka tudi ustrezno navedla. Dodatek št. 2 je morda res nekoliko nerodno poimenovan, a samo ime ne vpliva na vsebino listine. Iz listine izhaja, da gre za sestavljeno listino, deloma za uskladitveno pogodbo, deloma pa gre za klasično pogodbo za del atrija – razliko v površini med prvotno prodano površino atrija oziroma vrta (ki je bila predmet tudi v preostali verigi listin) in dejansko površino atrija. To razliko atrija je zadnji kupec (ki ima v tej zadevi edini interes za vpis v zemljiško knjigo) odkupil od zemljiškoknjižnega lastnika v običajnem postopku, ki velja za nakup nepremičnin. Predlagatelja še navajata, da je tehnika dodatnega opisa zemljiškoknjižnih listin v praksi različna, saj ni natančno predpisana. V praksi notarji pogosto kot dodatni opis navedejo številko e-ZK. Določba 142. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) nalaga notarju, da mora listino, ki je podlaga za vpis, v elektronsko obliko pretvoriti na način, da se le-ta ujema z listino v fizični obliki. Glede dodatne parcele št. 601/117 k.o. S., ki se je pomotoma izpustila v zemljiškoknjižnem predlogu, bosta predlagatelja vložila nov predlog.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej zadevi je ključno vprašanje opredelitve listin, na podlagi katerih se predlaga zemljiškoknjižni vpis, v zemljiškoknjižnem predlogu.

5. Predlagatelja se zavzemata za vknjižbo sklicujoč se (med drugim) na več zaporednih pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice (zadnji po kupoprodajni pogodbi z dne 14.5.2001 v korist predlagateljev). To jima zakon omogoča, saj pri večkratnih zaporednih prenosih pravic, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice predlaga vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo v korist njegovega pravnega prednika (drugi odstavek 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1).

6. Sama predlagatelja navajata, da sta predlog za vpis utemeljevala na podlagi več listin, ki so pri zadnji overitvi po notarju fizično zvezane skupaj. Ena (časovno zadnja) med njimi je tudi pogodba z dne 28.12.2015 med zemljiškoknjižnim lastnikom uvodoma navedenih nepremičnin in predlagateljema, katere predmet je prodaja površine 31 m2 atrija, za katero pravni promet (v zatrjevani verigi) še ni bil opravljen in ki predstavlja razliko med pogodbeno površino vrta iz ostalih pogodb v verigi prenosov in sedanjo površino nepremičnin ID znak 1 in ID znak 2. Listina nosi naslov Dodatek št. 2 h kupni pogodbi BS-3 149/77 z dne 1.8.1977, v predlogu pa sta jo predlagatelja opredelila kot prodajno pogodbo z dne 28.12.2015, z dodatnim opisom: “eZK 247/16 - Dodatek s prilogami”. To je tudi edina pogodba, ki sta jo predlagatelja v predlogu opredelila kot podlago za predlagani vpis (1).

7. Pritožbeno sodišče se strinja z ugovitvijo zemljiškoknjižne sodnice, da zemljiškoknjižni predlog s tako vsebino ni bil sklepčen, saj (zgolj) pogodba z dne 28. 12. 2015 ne utemeljuje predlaganega vpisa (2). To pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dovolitev vpisa iz 1. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1. Pri tem prvi odstavek 140. člena ZZK-1 jasno terja, da v samem zemljiškoknjižnem predlogu predlagatelj navede listine, ki so podlaga za zahtevani vpis. To pomeni, da mora tudi v primeru verige pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice predlog vsebovati navedbo vseh pogodb, ki so podlaga za predlagani vpis. Listine morajo biti ustrezno opredeljene, saj nedoločena navedba niti ne omogoča preizkusa predloga. Temu mora biti podrejeno tudi izpolnjevanje rubrike za dodatni opis listine v elektronskem obrazcu predloga. Zakonski zahtevi ni zadoščeno s tem, da sta se v dodatnem opisu predlagateljici nekonkretizirano sklicevali na „priloge“ k Dodatku, kot tudi ne s tem, da so listine sicer (zvezane) predlogu priložene (kar terja 142. člen ZZK-1, v zvezi z določbami ZZK-1 o zbirki listin). Pritožnika se neutemeljeno sklicujeta na dejstvo, da je pri overitvi pogodbe z dne 28.12.2015 notar vse listine zvezal in da jih je zato notarka, ki ju zastopa v tem postopku, skenirala in priložila kot eno listino. Omenjeno postopanje notarja, ki je po overjanju podpisa (šlo je izdajo overitvene klavzule po 64. členu Zakona o notariatu) vse listine zvezal (fizično spojil) in nadaljnje postopanje pooblaščenke predlagateljev, ki je v postopku pripenjanja prilog k zemljiškoknjižnemu predlogu te listine skenirala kot en dokument, namreč ne spremeni dejstva, da gre (med drugim) za več pogodb, sestavljenih v zvezi z verigo pravnoposlovnih razpolaganj in ne razbremenjuje dolžnosti navedbe vseh listin, ki predstavljajo podlago za vpis. Navedba teh listin v predlogu ni sama sebi namen, omogoča vsebinski preizkus utemeljenosti predloga, v primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, pa mora navedbo teh listin vsebovati tudi izrek sklepa o dovolitvi vpisa (glej drugi odstavek 152. člena ZZK-1). Nenazadnje se podatki o listinah, ki so bile podlaga za vpis, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo tudi v informatizirano glavno knjigo, razvidni so iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige in morajo biti javnosti dostopni (glej 178. in 195. ter 198. člen ZZK-1). Predlagatelja tudi ne omenjata kakšnih tehničnih težav pri uporabi elektronske aplikacije oziroma modula za vnos vsebine predloga.3 Trditev, da je bilo v dveh identičnih primerih odločeno drugače, je povsem pavšalna in ne omogoča vsebinskega odgovora.

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

9. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je pravno zmotno pritožbeno razlogovanje, ki pogodbo z dne 28. 12. 2015 opredeljuje (delno) kot uskladitveno pogodbo, saj glede na lastne trditve predlagateljev ne gre za nadomestitev izgubljenih izvirnikov listin v zvezi s posli med predlagateljema in zemljiškoknjižnim lastnikom. Slednji v zvezi s predhodnimi prenosi lastninske pravice ni neposredni pravni prednik predlagateljev, nadomestno zemljiškoknjižno dovolilo po 2. točki tretjega odstavka 40. člena ZZK-1 pa lahko izda le pravni prednik (glej tudi sklep CDn 156/2013 z dne 21.5.2013).

op. št. 1: Poleg te je kot listino, ki je podlaga za vpis navedla še izpis iz Srg z dne 9.2.2016. op. št. 2: Zemljiškoknjižna pomočnica bi zato morala odločiti, da se vpis ne dovoli in ne predlog (kot procesno pomanjkljiv) zavreči, vendar zaradi slednjega predlagatelja nista utrpela škode.

op. št. 3: Tehnične težave sicer v nobenem primeru ne smejo biti ovira za pravilen vnos predloga oziroma opravičilo za nepravilen vnos predloga. Pri tem je za odpravljanje tovrstnih težav kvalificiranim pooblaščencem predlagateljev (tudi notarjem) na Centru za informatiko kot upravljalcu informacijskega sistema za elektronsko poslovanje v zemljiškoknjižnih postopkih na voljo ustrezna strokovna pomoč (3.a člen ZZK-1, 15. člen Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih).