Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da za potrebe gospodujočih nepremičnin parc. št. 203/3, parc. št. 203/5 in parc. št. 203/7, vse k. o. ..., ki so v lasti prvega tožnika, obstaja v korist vsakokratnega lastnika teh nepremičnin služnostna pravica dostopa in dovoza po obstoječi poti s kmetijsko mehanizacijo in peš v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine parc. št. 750/15 k. o. ..., ki je last toženke, in sicer na zahodnem delu parcele, ki v naravi predstavlja ustaljeno asfaltno pot. V večjem obsegu (tj. glede zahtevane ugotovitve obstoja služnosti za vožnjo z vsemi vozili) je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče je nadalje ugotovilo, da za potrebe gospodujočih nepremičnin parc. št. 750/16, parc. št. 750/18 in parc. št. 750/19, vse k. o. ..., ki so v lasti tožnika in tožnice, vsakega do ¼, obstaja v korist vsakokratnega lastnika teh nepremičnin služnostna pravica dostopa in dovoza po obstoječi poti z vsemi vozili, kmetijsko mehanizacijo in peš v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine parc. št. 750/15 k. o. ..., ki je last toženke, in sicer na zahodnem delu parcele, ki v naravi predstavlja ustaljeno asfaltno pot. Zavrnilo pa je zahtevek za ugotovitev obstoja služnosti na isti služeči nepremičnini v korist gospodujočih nepremičnin parc. št. 750/20, parc. št. 750/21 in parc. št. 752, vse k. o. ... Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi, da stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlagata tožnika predlog za dopustitev revizije. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanja o pravilnosti neupoštevanja novot v pritožbenem postopku oziroma pravilne uporabe 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in o pravilnosti presoje o izpolnitvi pogojev za priposestvovanje služnosti, kot jih določa 217. člen Stvarnopravnega zakonika oziroma Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.

4. V utemeljitvi predloga navajata, da njune navedbe v pritožbi, da sta se po služečem zemljišču v korist gospodujočih nepremičnin s parc. št. 203/3, 203/5 in 203/7 k. o. ... vozila z avtomobili, njun pravni prednik pa s kolesom, niso novote, temveč gre le za podrobnejšo utemeljitev oziroma konkretizacijo predhodnih trditev. V postopku sta ves čas trdila, da sta služnostno pravico dostopa in dovoza pridobila s priposestvovanjem, pri čemer je bil dovoz mišljen z vsemi motornimi vozili, dostop pa peš. Večkrat sta izpostavila, da se je sporni del služečega zemljišča uporabljal tako za hojo kot za vožnjo, da so po cesti vozili tudi tovornjaki in delovni stroji, kar sta podkrepila z izjavami sosedov, sorodnikov in prijateljev, zato ne more biti nobenega dvoma, da je vtoževana služnostna pravica zajemala vožnjo z vsemi vozili. Ves čas je bil govor o cesti kot prometni povezavi. Drži, da se o tem, s kakšnimi vozili naj bi se dostopalo do gospodujočih nepremičnin, nikoli nista natančno opredelila, saj se je ves čas razpravljalo o vožnji z vsemi vozili in o tem, da gre za prometno cesto. Čeprav nista govorila o avtomobilih, so bile ostale trditve v smeri zatrjevanja vožnje z vsemi vozili. Tudi sodišče prve stopnje ni štelo, da bi bile tožbene trditve pomanjkljive. Glede drugega postavljenega vprašanja pa je pritožbeno sodišče spregledalo odločilne navedbe glede uporabe gospodujočih zemljišč parc. št. 750/20, 750/21 in 752 k. o. ... Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do pritožbenih navedb, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da sta te nepremičnine občasno, vendar redno uporabljala tudi tožnika in njun pravni prednik. Tožnika sta dokazala, da je sporno pot kot edino pot do vseh gospodujočih nepremičnin najprej uporabljal njun oče, najmanj od leta 1977. Pogoje za priposestvovanje je torej izpolnil že oče, še preden je zemljišča pričel obdelovati najemnik. Pritožbeno sodišče je le pavšalno navedlo, da je gospodujoča zemljišča uporabljal najemnik in je zato sodišče prve stopnje pravilno presojalo le njegov način rabe, kar je v nasprotju s sodno prakso, po kateri za priposestvovanje služnosti ni pomembno, kdo jo izvršuje. Pritožbeno sodišče je s spregledom odločilnih dejstev kršilo določbo prvega odstavka 337. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).