Nova pravna ureditev postavitve odrasle osebe pod skrbništvo sledi spoznanju, da osebe z duševno boleznijo niso nujno popolnoma nesposobne za sklepanje pravnih poslov ali nastopanje v vseh pravnih postopkih v vseh vlogah. Sodišče mora v nepravdnem postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo najprej ugotoviti, ali oseba res ne more sama poskrbeti za svoje pravice in koristi in če, na katerih področjih življenja in v kakšnem obsegu potrebuje pomoč. Ne glede na navedbe v predlogu ali pobudi za začetek postopka po uradni dolžnosti, mora preveriti sposobnosti osebe na vseh področjih vsakdanjega življenja, po ugotovitvi, pri katerih zadevah in kakšno pomoč oseba potrebuje, pa mora pri opredelitvi skrbnikovih nalog upoštevati temeljno načelo, da sme v samostojnost in duševno integriteto osebe poseči le toliko, kolikor je nujno potrebno za zaščito njenih koristi.
I.Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.
II.Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.
Dosedanji postopek
1.Okrožno sodišče v A. je v zadevi I P .../2021 podvomilo v procesno sposobnost udeleženca. Pridobilo je mnenje izvedenca psihiatrične stroke, ki je potrdil, da je dvom upravičen. O tem je obvestilo Okrajno sodišče v A., ki je po uradni dolžnosti začelo postopek postavitve udeleženca pod skrbništvo.
2.Okrajno sodišče v A. je s sklepom s 7. 7. 2023 udeležencu najprej postavilo začasnega skrbnika in mu naložilo, naj udeleženca zastopa v vseh odprtih postopkih pred državnimi, lokalnimi in drugimi ustanovami. S sklepom s 30. 9. 2024 pa je nasprotnega udeleženca postavilo pod delno stalno skrbništvo. Kot skrbnika je določilo Center za socialno delo B., enoto A. (v nadaljevanju CSD), in mu naložilo, naj nasprotnega udeleženca zastopa v vseh upravnih ter sodnih postopkih pred vsemi pristojnimi organi.
3.Zoper prvi sklep se je pritožil le udeleženec, zoper drugi sklep pa tako udeleženec kot tudi njegov začasni skrbnik. Višje sodišče je vse pritožbe zavrnilo in oba izpodbijana sklepa potrdilo.
4.Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 197/2025 z 18. 6. 2025 udeležencu dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je glede na trditev CSD ter ostali dokazni postopek pravilna presoja sodišča o postavitvi osebe pod delno stalno skrbništvo v vseh upravnopravnih ter sodnih postopkih pred vsemi pristojnimi organi.
5.Udeleženec zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ter 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju z ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni zagotovilo, da bi se sodna izvedenka na naroku opredelila do njegovih pripomb. Sodišče je s tem kršilo tudi njegove pravice iz 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Meni, da bi moralo sodišče, glede na njegove pripombe, postaviti novega izvedenca.
6.Navaja, da sta sodišči zagrešili tudi kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi listinami in zapisniki. Sodišče je namreč svojo odločitev oprlo le na izvedensko mnenje sodne izvedenke, ni pa se opredelilo do navedb CSD, da udeleženec lahko samostojno ureja vse zadeve pri njih, da torej lahko sam sodeluje v upravnih postopkih. Prav tako bi moralo upoštevati navedbe obeh prič C. C. in D. D., njegovih sester, ki sta povedali, da je sposoben sam poskrbeti za vse, kar se nanaša na njegovo življenje doma. Revident opozarja, da je odločitev sodišča arbitrarna, kar predstavlja kršitev njegove pravice do enakosti pred zakonom po 14. in 22. členu Ustave. Sodišči ne pojasnita, v čem je njegova težava pri sodelovanju v upravnih in sodnih postopkih, ne obrazložita, v katerih vlogah ne more samostojno nastopati, ali le kot iniciator postopka ali tudi kot nasprotna stranka, stranski intervenient, priča, pooblaščenec... Brez temeljite presoje dokazov, vsakega posebej in vseh skupaj, pa je obrazložitev odločitve neutemeljena. Postavitev nasprotnega udeleženca pod delno skrbništvo brez konkretizacije pomeni tudi prekomeren poseg v njegove pravice (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 84/2019). Revident Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi ter drugostopenjski sklep spremeni tako, da njegovi pritožbi ugodi, podrejeno pa, da drugostopenjski sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
7.Ker je CSD po 58. členu ZNP-1 tudi samostojni udeleženec postopka, ki lahko pravna sredstva vlaga tudi v svojem imenu in ne le kot skrbnik udeleženca v njegovem imenu, je Vrhovno sodišče revizijo vročalo v odgovor CSD in Državnemu odvetništvu Republike Slovenije s pozivom, da prevzame zastopanje centra za socialno delo v revizijskem postopku.
8.Državno odvetništvo je odgovorilo, da sodišče ni upoštevalo mnenja CSD, da je nasprotni udeleženec sposoben sam nastopati v upravnih postopkih in bi skrbništvo potreboval le za sodne postopke. Zaradi slabega premoženjskega stanja potrebuje pravno pomoč po odvetniku v okviru instituta brezplačne pravne pomoči, CSD pa teh nalog ni sposoben opravljati. Nasprotni udeleženec je po oceni CSD sposoben podati svoje mnenje, izjavo, biti zaslišan kot priča. Vsa mnenja CSD se nahajajo v spisu. CSD se v celoti strinja z razlogi v reviziji, saj je bila nenazadnje revizija preko pooblaščene odvetnice vložena na njihov predlog. Državno odvetništvo je tako sporočilo, da posebnega odgovora na revizijo ne bo vložilo.
9.Revizija je utemeljena.
10.Po 34. členu Ustave ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, v 35. členu Ustave pa je vsakomur zagotovljena nedotakljivost telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Po 52. členu Ustave je država dolžna osebam s kognitivnim ali psihosocialnim primanjkljajem zagotavljati posebno varstvo. Te osebe imajo enako dostojanstvo in iz njega izvirajočo pravico, da samostojno odločajo o sebi in in živijo življenje po lastnih predstavah, kot vsaka druga oseba. Postavitev skrbnika je zato predvsem ukrep, ki naj osebam s kognitivnim ali psihosocialnim primanjkljajem pomaga pri uresničevanju teh pravic. To izhaja tudi iz 3. točke 12. člena Konvencije Združenih narodov o pravicah oseb z invalidnostjo (v nadaljevanju MKPI). Po tej določbi morajo države sprejeti tudi ukrepe, da osebam z invalidnostjo zagotovijo dostop do pomoči, ki jo potrebujejo pri uveljavljanju pravne sposobnosti. Pri tem morajo upoštevati prepoved čezmernih posegov oziroma načelo sorazmernosti, ki je pomemben element načela pravne in socialne države iz 2. člena Ustave.
11.Institut skrbništva za odrasle, ki je bil na novo urejen v Družinskem zakoniku (v nadaljevanju DZ), je treba razlagati v luči navedenih ustavnih in mednarodnopravnih določb. DZ v drugem odstavku 239. člena določa, da je namen skrbništva za odrasle osebe varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. V prvem odstavku 262. člena DZ določa, da sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. V drugem odstavku 262. člena pa DZ določa, da sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic.
12.Sodišče mora v nepravdnem postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo tako najprej ugotoviti, ali oseba res ne more sama poskrbeti za svoje pravice in koristi in če, na katerih področjih življenja in v kakšnem obsegu potrebuje pomoč. Po drugem odstavku 6. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) mora sodišče po uradni dolžnosti storiti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. To pomeni, da mora sodišče - ne glede na navedbe v predlogu ali pobudi za začetek postopka po uradni dolžnosti - preveriti sposobnosti osebe na vseh področjih vsakdanjega življenja: pri urejanju premoženjskih zadev, bivanjskih razmer, zdravstvenih zadev, nastopanju v postopkih pred oblastnimi organi, prevzemanju pošte, vključevanju v socialno življenje in uresničevanju drugih interesov. Po ugotovitvi, pri katerih zadevah in kakšno pomoč oseba potrebuje, mora sodišče pri opredelitvi skrbnikovih nalog upoštevati temeljno načelo, da sme v samostojnost in duševno integriteto osebe poseči le toliko, kolikor je nujno potrebno za zaščito njenih koristi. Naloga skrbnika je lahko tudi le pomoč osebi pri izražanju potreb in iskanju načina za njihovo izpolnitev in podpora pri uveljavljanju njene volje. Ni torej nujno, da je osebi s postavitvijo pod skrbništvo tudi omejena poslovna ali procesna sposobnost. Presoja sodišča je seveda odvisna od okoliščin posameznega primera, pri iskanju najbolj ustrezne ureditve pa je treba v kar največji meri upoštevati tudi želje osebe.
13.Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP), izhaja:
-da je pri udeležencu podana organska blodnjava (shizofreniji podobna) motnja in organska osebnostna motnja;
-da je udeleženec zaradi te motnje prepričan, da je že vrsto let žrtev zarot s strani sosedov, družinskih članov, policije in sodnih organov, da je pri svojih dejanjih oviran in nadzorovan, zato se vedno znova obrača na sodišča z zahtevami po zaščiti in zadoščenju in da svojih razmišljanj kljub objektivnim razlagam, prepričevanju in dokazovanju ni sposoben korigirati;
-da udeleženec zdravil ne uživa v skladu z navodili in je malo verjetno, da bi v prihodnosti prenehal s svojimi dejanji in da bi njegova potreba po pisanju pritožb na sodišče izzvenela;
-da je izvedenka ocenila, da zaradi opisanih duševnih motenj in porušenega stika z realnostjo udeleženec ni sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi v upravnih in sodnih postopkih, da pa na ostalih področjih človekovega delovanja, pri upravljanju premoženja in finančnih sredstev, poravnavanju obveznosti, sklepanju pravnih poslov, skrbi za redno prehrano in telesno nego, urejanju prebivališča in odločanju o zdravljenju, skrbnika ne potrebuje;
-da se je začasni skrbnik na naroku 30. 5. 2024 strinjal, da udeleženec potrebuje skrbnika v vseh upravnih in sodnih postopkih, v vseh drugih vlogah pa je postavitvi udeleženca pod skrbništvo nasprotoval;
-da je CSD ves čas poudarjal, da udeleženec potrebuje skrbnika le za varstvo svojih koristi v sodnih postopkih;
-da so postopki, ki jih udeleženec sproža, zanj tudi stroškovno obremenjujoči;
-da iz izpovedi sester udeleženca in navedb CSD izhaja, da udeleženec na vseh drugih področjih zmore sam varovati svoje koristi in skrbeti zase, saj tudi nima večjega premoženja ali denarnih sredstev, živi sam v najemnem stanovanju in prejema denarno socialno pomoč, kar ureja sam na CSD.
14.Udeleženec je bil postavljen pod skrbništvo zaradi pretiranega pravdanja oziroma kverulantstva, pri čemer mu je sodišče z opredelitvijo skrbnikovih nalog procesno sposobnost popolnoma omejilo v vseh upravnih ter sodnih postopkih.
15.Pogoji, ki so v 262. členu DZ predpisani za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, od sodišča v primeru pretiranega pravdanja terjajo, da najprej ugotovi, ali gre res za pretirano pravdanje. Ugotoviti mora število odprtih sodnih in upravnih postopkov, v katerih je oseba udeležena, koliko od teh postopkov je začela ta oseba in zlasti, ali je te postopke začela očitno neutemeljeno. Po ugotovitvi, da oseba začenja nerazumno veliko število očitno neutemeljenih postopkov in da s tem škoduje sebi, mora sodišče s pomočjo strokovnjaka ugotoviti, ali je vzrok takšnega ravnanja v pomanjkanju kognitivnih sposobnosti osebe, v kakšnem obsegu je njegovo razumevanje omejeno in kako vpliva na njegove sposobnosti opravljati različne vloge v postopku. V postopkih namreč razlikujemo med glavnimi in pomožnimi procesnimi subjekti. Prvi s svojimi procesnimi dejanji oblikujejo postopek, drugi pa so predvsem priče in izvedenci, ki seznanjajo sodišče s pravno pomembnimi dejstvi. Ni nujno, da duševna bolezen ali osebnostna motnja osebi onemogoča, da nastopa v vseh vlogah v postopku.
16.Revident ima zato prav, ko opozarja, da je zmotna presoja sodišč prve in druge stopnje, da zgoraj povzete dejanske ugotovitve že utemeljujejo popolno omejitev njegove procesne sposobnosti v vseh upravnih ter sodnih postopkih. Kot je bilo že uvodoma poudarjeno nova pravna ureditev postavitve odrasle osebe pod skrbništvo sledi spoznanju, da osebe z duševno boleznijo niso nujno popolnoma nesposobne za sklepanje pravnih poslov ali nastopanje v vseh pravnih postopkih v vseh vlogah. Pravni posli in postopki so lahko bolj ali manj zahtevni in od osebe terjajo večjo ali manjšo sposobnost razsojanja. Med popolno razsodnostjo in popolno nerazsodnostjo je namreč zelo širok spekter stanj zmanjšane razsodnosti, ki lahko različno vplivajo na sposobnost osebe razumeti pomen in posledice svojih ravnanj. Nerazsodnosti torej ni mogoče kar enačiti z duševno motnjo, saj lahko oseba kljub temu razume pomen in pravne posledice določenega pravnega posla ali postopka. Vrhovno sodišče je že v sklepu II Ips 84/2019 s 3. 10. 2019 opozorilo, da odvzem poslovne sposobnosti, ne glede na to, ali je popoln ali "le" delen, posamezniku povsem ali vsaj deloma onemogoča, da bi samostojno odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo in samostojno nastopal v pravnem prometu. Gre za hud poseg v ustavno pravico osebe do zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave), zato je treba, kot pri vsaki omejitvi človekovih pravic in svoboščin, izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države (2. člen Ustave RS).
17.Revident utemeljeno opozarja, da tako kot sodišče prve stopnje tudi sodišče druge stopnje ni upoštevalo različne zahtevnosti pravnih postopkov in procesnih vlog, ni dovolj natančno ocenilo njegovih sposobnosti oblikovanja volje, obsega njegovih težav v postopkih in ni dovolj skrbno pretehtalo kolikšen obseg omejitev je res potreben za varstvo njegovih koristi.
Spoštovanje posameznikovega dostojanstva in ustavno načelo sorazmernosti namreč terja zelo skrben pristop najprej pri ugotavljanju sposobnosti posameznikovega razsojanja, v nadaljevanju pa pri pravni presoji, kako z najmanjšimi možnimi omejitvami v zadostni meri zavarovati njegove koristi.
Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da sodišče druge stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa dejanskega stanja ni popolno ugotovilo. Zato je na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče druge stopnje ob zakonsko dopustni dopolnitvi dokaznega postopka bolj natančno oceniti kakšen obseg podpore revident potrebuje, ali lahko v nekaterih postopkih nastopa povsem samostojno, ali v nekaterih postopkih oziroma pri posameznih vlogah v postopku potrebuje le svetovanje in pomoč skrbnika ali pa sploh ne more nastopati samostojno.
Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v nov postopek, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).
Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
-------------------------------
1Po specialni določbi drugega odstavka 46. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v primeru, ko je zaradi zahtevnosti zadeve potrebno zastopanje po odvetniku, lahko sodišče Državno odvetništvo Republike Slovenije pozove, naj prevzame zastopanje centra za socialno delo.
2Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 10/08.
3Povzeto po M. Orehar Ivanc, Skrbništvo za odrasle osebe , Pravosodni bilten št. 3/2021, str. 20.
4Več M. Orehar Ivanc, nav. delo, str. 20 in 27 .
5L. Varanelli, Pogodbeno pravo I, Temeljna načela in subjekti pogodbenega razmerja, GV založba, Ljubljana, 2014, str. 219.
6Revident je v pripravljalni vlogi s 4. 12. 2023 ugovarjal izvedenskemu mnenju in opozoril na mnenje CSD in izpoved obeh sester, da je sposoben ustrezno varovati svoje koristi v vsakdanjem življenju in uveljavljati pravice iz socialnega varstva v postopkih pred CSD. Navajal je, da izvedenka pri podajanju mnenja, da neutemeljeno meni, da je žrtev zarot in preganjanja, ni upoštevala težkih družinskih razmer, v katerih so živeli s sestrama, nadalje, da sodišče sploh ni preverjalo, ali v postopkih, ki jih je začel, razumno uveljavlja svoje koristi in da skladno z navodilom zdravnika zdravila jemlje po potrebi. Opozoril je na mnenje CSD, da je razumen, da ima stik z realnostjo, da ima sicer res težave pri pisnem izražanju svojega mnenja, da pa to ne pomeni, da ne zmore sprejeti razumnih odločitev glede varovanja svojih koristi v pravnih postopkih in jih nato s pomočji odvetnika tudi ustrezno uveljaviti v postopku. Zato je od sodišča zahteval, naj izvedenko dodatno zasliši na naroku in bolj natančno razišče njegove sposobnosti oblikovanja volje. Navedene ugovore je ponovil tudi v pritožbi, vendar jih je sodišče druge stopnje zavrnilo z utemeljitvijo, da so bili presplošni.