Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali posebno premoženje zakonca, vloženo v nakup stanovanja, za katerega je ta zakonec sklenil predpogodbo s prodajalcem stanovanja, ki se je kasneje razvezala zaradi neizpolnitve s strani kupca, lahko postane skupno premoženje le zato, ker je bilo stanovanje kupljeno po skupni odločitvi zakoncev in ker sta zakonca v tem stanovanju nekaj časa živela skupaj, v nakup pa skupnega premoženja nista vložila in v času sklenitve prodajne pogodbe med drugim zakoncem in prodajalcem stanovanja za isto stanovanje, sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, med njima ni več obstajala dejanska življenjska skupnost.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali posebno premoženje zakonca, vloženo v nakup stanovanja, za katerega je ta zakonec sklenil predpogodbo s prodajalcem stanovanja, ki se je kasneje razvezala zaradi neizpolnitve s strani kupca, lahko postane skupno premoženje le zato, ker je bilo stanovanje kupljeno po skupni odločitvi zakoncev in ker sta zakonca v tem stanovanju nekaj časa živela skupaj, v nakup pa skupnega premoženja nista vložila in v času sklenitve prodajne pogodbe med drugim zakoncem in prodajalcem stanovanja za isto stanovanje, sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, med njima ni več obstajala dejanska življenjska skupnost.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pomeni solastniški delež do 3/50 na še neetažirani večstanovanjski stavbi na ...v Ljubljani (v naravi mansardno stanovanje in dvorišče) skupno premoženje pravdnih strank, deleža na njem pa znašata 60 % v korist tožnice in 40 % v korist toženca. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zastavlja štiri vprašanja: 1) ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo s tem, da je tožničino izjavo z dne 9. 1. 2009, s katero je tožnica že po prenehanju dejanske življenjske skupnosti med pravdnima strankama in po tožničini odselitvi iz skupnega bivališča pravdnih strank soglašala z veljavnostjo prodajne pogodbe za nakup spornega stanovanja, sklenjene med tožencem in prodajalcem, upoštevalo kot tožničino strinjanje, da posel, ki ga je s prodajalcem začela tožnica, formalno dokončata toženec in prodajalec, vse pa po tem, ko je prodajalec od prodajne pogodbe s tožnico odstopil; 2) ali je za veljavnost pisnega soglasja zakoncev, da sta si njuno skupno premoženje že razdelili in da se odpovedujeta kakršnim koli zahtevkom v zvezi z ugotavljanjem in razdružitvijo njunega skupnega premoženja, doseženega v razveznem postopku, potrebna in predpisana posebna obličnost, če nerazdeljenega skupnega premoženja ni; 3) ali posebno premoženje zakonca, ki ga je ta zakonec vložil v nakup stanovanja, za katerega se je izključno sam dogovoril in sklenil pogodbo s prodajalcem stanovanja, ki se je kasneje razvezala zaradi neizpolnitve s strani kupca, lahko postane skupno premoženje z osebo, s katero v času sklenitve prodajne pogodbe za isto stanovanje, sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ni več obstajala dejanska življenjska skupnost, le zato, ker sta nekdanja življenjska partnerja v tem stanovanju nekaj časa živela skupaj, v nakup pa skupnega premoženja nista vložila; 4) ali okoliščina, da je v nakup stanovanja, za katerega se je izključno dogovoril in s prodajalcem stanovanja sklenil prodajno pogodbo le tisti od zakoncev, ki je ob sklenitvi prodajne pogodbe v nakup vložil le svoje posebno premoženje, dovolj za zaključek, da je bilo to stanovanje kupljeno po skupni odločitvi zakoncev kot njuno skupno premoženje. Njihovo pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in njegovega razvoja preko sodne prakse. Deloma zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, deloma pa njen neobstoj.

4. Predlog je deloma utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).