Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da so se premoženjske okoliščine pri tožnici po končanem postopku pred sodiščem prve stopnje spremenile, in sicer glede na navedbe pooblaščenke tožnice, slednja več nima prebivališča, saj je stanovanjska hiša, kjer je prebivala porušena in je praktično brezdomka, ob tem se je porušilo njeno psihično zdravje in je pooblaščenki nedosegljiva. To pa so okoliščine, na podlagi katerih sodišče druge stopnje zaključuje, da so takšne, da opravičujejo odločitev sodišča druge stopnje, ki je tožnico oprostilo plačila sodne takse za pritožbo, saj bi sicer bilo ogroženo njeno preživljanje.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Tožečo stranko se oprosti plačila sodne takse za pritožbo".
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) za oprostitev plačila sodne takse zavrne in se ji dovoli obročno plačilo sodne takse odmerjene na 285,00 EUR v osmih mesečnih obrokih.
2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnica po svoji pooblaščenki, ki navaja, da je tožnica bila deložirana, kar jo je psihično zlomilo, z njo nima stikov in se najverjetneje zdravi v psihiatrični bolnišnici, nima prebivališča, niti zasilnih prostorov, dohodki pa ji ne bodo zadoščali niti za preživljanje. Škoda, ki jo je utrpela ob deložaciji, pa je tako velika, da je postala praktično brezdomka. Prilaga odločbo Inšpektorja RS za okolje za prostor OE Maribor.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu s 350. in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
5. Sodišče prve stopnje je v postopku odločanja o predlogu tožnice za taksno oprostitev ugotovilo, da ima tožnica mesečno plačo v višini 881,95 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka ter s tem ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, zato ji je naložilo plačilo sodne takse v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Tožnica je v pritožbi predložila odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor z dne 2. 8. 2019, iz katere izhaja, da se je postopek izvršbe v zvezi z odstranitvijo prizidka k obstoječi stanovanjski hiši ustavil, saj ni več razlogov, da se nadaljuje, ker je tožena stranka sama odstranila stanovanjsko hišo na zemljišču s parc. št. 224 k.o. A, vključno z nelegalno zgrajenim prizidkom na severni strani objekta, kjer je locirano stanovanje tožnice.
6. Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da so se premoženjske okoliščine pri tožnici po končanem postopku pred sodiščem prve stopnje spremenile, in sicer glede na navedbe pooblaščenke tožnice, slednja več nima prebivališča, saj je stanovanjska hiša, kjer je prebivala porušena in je praktično brezdomka, ob tem se je porušilo njeno psihično zdravje in je pooblaščenki nedosegljiva. To pa so okoliščine, na podlagi katerih sodišče druge stopnje zaključuje, da so takšne, da opravičujejo odločitev sodišča druge stopnje, ki je tožnico oprostilo plačila sodne takse za pritožbo, saj bi sicer bilo ogroženo njeno preživljanje.
7. Pri tem sodišče druge stopnje opozarja na 13. člen ZST-1 v skladu s katerim se lahko sklep o oprostitvi plačila taks razveljavi, če sodišče ugotovi, da stranka zmore plačati takse, ki jih je bila oproščena.
8. Glede na dejstvo, da je tožnica ostala brez stanovanja in so se njene premoženjske okoliščine bistveno spremenile, po oceni sodišča druge stopnje ni zmožna plačevati z izpodbijanim sklepom določene sodne takse, zato je v skladu z 11., 12.a in 34.a členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP).