Jedro

Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Tožnik je vložil pritožbo naslednji dan po poteku roka, torej prepozno, zato je bila pritožba pravilno zavržena (240. člen ZUP).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 4933-172926/2012-3 z dne 6. 3. 2013. Iz obrazložitve izhaja, da se je z navedenim sklepom o izvršbi začel postopek davčne izvršbe dolgovane denarne terjatve v znesku 300,00 €, ki jo je tožnik dolgoval na podlagi sklepa izdajatelja in predlagatelja izvršbe, to je Policijske postaje Maribor z dne 20. 8. 2011, ki je postal izvršljiv dne 4. 10. 2011, ter stroškov izdaje navedenega sklepa v višini 25,00 €. Izvršba je bila dovoljenja z rubežem denarnih sredstev, ki jih dolžnik prejema pri svojem delodajalcu. Zoper sklep o davčni izvršbi je tožnik vložil pritožbo, organ prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu ugotovil, da je le-ta prepozna. Dne 31. 1. 2013 (pravilno 8. 3. 2013) je bilo v dolžnikovem poštnem hišnem predalčniku puščeno sporočilo o poskusu vročitve sklepa o davčni izvršbi, s tem obvestilom pa je bil tožnik obveščen, da osebna vročitev zaradi njegove odsotnosti ni bila mogoča, zato lahko sklep prevzame na pošti v Ceršaku v roku 15 dni, ta rok pa začne teči dne 9. 3. 2013. Tožnik je bil opozorjen na to, da bo v primeru, da sklepa v danem 15 dnevnem roku ne bo prevzel, vročitev štela za opravljeno z dnem preteka tega roka. Ker tožnik sklepa ni prevzel v 15 dneh, se po določbi 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka, osemdnevni pritožbeni rok pa je začel teči 24. 3. 2013. Zadnji dan osemdnevnega pritožbenega roka je 2. 4. 2013, zato je dne 3. 4. 2013 na pošto oddano pritožba prepozna in jo je prvostopni organ na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP zavrgel. Tožnik je zoper ta sklep vložil pritožbo, drugostopni organ pa je le-to z uvodu navedeno odločbo kot neutemeljeno zavrnil. Tudi drugostopni organ se strinja s prvostopnimi ugotovitvami, da je bila dne 8. 3. 2013 poskušena vročitev sklepa o izvršbi tožniku, vendar pa le ta ni bila mogoča, zato je dne 9. 3. 2013 začel teči petnajstdnevni rok iz 87. člena ZUP. Tako šteje, da je bila pošiljka tožniku vročena zadnji dan tega roka, to je dne 23. 3. 2013. Pritožbeni rok iz 157. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) se je iztekel osem dni po vročitvi odločbe, torej 2. 4. 2013, saj je dne 31. 3. 2012 nedelja, dne 1. 4. 2013 pa praznik. Pritožba vložena dne 3. 4. 2013 je tako prepozna.

Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je bil dne 20. 8. 2011 storjen prekršek z njegovim avtomobilom, vendar pa tega ni storil on, ampak njegov prijatelj, kar je razvidno tudi iz slik. Vložena zahteva za sodno varstvo je bila izgubljena. Sedaj je brez dokazov in ne more nič, kljub temu, da piše pritožbe na vsa področja, vendar pa je vse zavrnjeno z utemeljitvijo, da je prepozno. Navaja, da je brez zaposlitve, zato se težko preživlja, pri tem pa mora nahraniti tudi dvoje otroških ust. Glede na to, si ne more privoščiti, da plača kazen za nekaj, kar ni storil. Predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi in smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem in drugostopnem upravnem aktu in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega upravnega spora je odločitev prvostopnega upravnega organa, ki je z v tem upravnem sporu z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi. Gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna.

Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku davčne izvršbe, za vprašanja, ki niso urejena z davčnimi predpisi pa se uporablja ZUP (tretji odstavek 2. člena ZDavP-2). ZUP v 68. členu določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.

Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Če se vročitev ne da tako opraviti, pusti vročevalec v hišnem predalčniku na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok takšne vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka 87. člena ZUP v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (četrti odstavek 87. člena ZUP).

V predmetni zadevi je vročevalec skušal sklep o davčni izvršbi dolžniku vročiti 8. 4. 2014, ker pa vročitev tega dne ni bila mogoča, mu je pustil obvestilo, da lahko pisanje dvigne na pošti v petnajstdnevnem roku, ki začne teči 9. 3. 2013. Ta rok je iztekel 23. 3. 2013, zato šteje, da je bilo tožniku pisanje s tem dnem vročeno. Prvi dan roka za pritožbo je tako 24. 3. 2013. Osemdnevni rok za pritožbo bi tako iztekel z 31. 3. 2013, ko je bila nedelja, dne 1. 4. 2013 je bil praznik. Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika (drugi odstavek 101. člena ZUP), zato je zadnji dan roka za pritožbo 2. 4. 2013. Tožnik je vložil pritožbo dne 3. 4. 2013, torej prepozno, zato je bila le-ta pravilno zavržena (240. člen ZUP).

Tožnik se v tožbi ne strinja z odločitvijo, da se njegova pritožba kot prepozna zavrne in meni, da bi morala biti presojana po vsebini. Temu ni mogoče pritrditi. Pritožba mora biti vložena v predpisanem roku, organ prve stopnje pa mora po njenem prejemu preizkusiti ali je ta pravočasna. Če ni, jo s sklepom zavrže. V obravnavani zadevi rok za pritožbo zoper sklep o izvršbi v skladu s 157. členom ZDavP-2 znaša osem dni, ker je bil ta zamujen, je organ prve stopnje pritožbo pravilno zavrnil. Če tega ne bi storil, bi to storil, organ druge stopnje (246. člen ZUP).

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).