Jedro

Razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni in dvoumni. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi v izpodbijanem delu (v ugodilnem delu pod I. točko izreka ter glede odločitev pod II., III., IV., V. VI. in VIII. točko izreka) in se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek v delu, v katerem je tožnica zahtevek umaknila. S sodbo je deloma ugodilo zahtevkoma iz tožbe ter nasprotne tožbe. Pod I. točko izreka je tako ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada: (-) denar v skupnem znesku 312.914,00 EUR, ki se je dne 30. 6. 2016 nahajal na toženčevih bančnih računih pri bankah A., B. in C., (-) gotovina v znesku 120.000,00 EUR, ki jo je imel toženec v posesti 30. 6. 2016, (-) denar v znesku 14.162,00 EUR na toženkinem računu postopnega varčevanja pri A., (-) 300 rednih delnic družbe D. d.d. z oznako ..., (-) vlaganja v adaptacijo nepremičnine na naslovu E., v višini 99.635,39 EUR, (-) 100 % poslovni delež družbe F. d.o.o., (-) ter premičnine (opisane v izreku sodbe). Zavrnilo je tožničin presežni zahtevek na ugotovitev, da spada v skupno premoženje še 100.000,00 EUR gotovine, nadaljnja vlaganja v znesku 364,61 EUR in da je tožena stranka dolžna priznati tožeči stranki svoj solastninski delež, svoje obveznosti pa je prosta, v kolikor iz naslova solastninskega deleža izplača tožeči stranki 100.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2016 dalje. Pod II. in III. točko izreka je ugotovilo, da je delež tožnice na skupnem premoženju 35 %, toženca pa 65 %, kar sta zahtevala več (tožnica 15 %, toženec pa 35 %) pa je zavrnilo. Pod IV. točko izreka je tožencu naložilo, da tožnici plača 95.359,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2021 dalje. V presežku je zavrnilo tožničin zahtevek na plačilo 177.098,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2016 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od 95.359,00 EUR za čas od 1. 7. 2016 dalje do vključno 16. 2. 2021. Pod V. točko izreka je tožnici naložilo, da tožencu plača 9.205,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 11. 2019. V presežku je zavrnilo toženčev zahtevek na plačilo 4.956,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2017 dalje do plačila iz naslova obresti od glavnice 9.205,30 EUR za čas od 24. 5. 2017 do vključno 24. 11. 2019. Pod VI. točko izreka je tožencu naložilo, da tožnici iz naslova povečane vrednosti nepremičnine E., plača 34.872,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2021. Zavrnilo je zahtevek na plačilo nadaljnjih 15.127,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2016 dalje do plačila in zakonski zamudne obresti od 34.872,38 EUR od 30. 6. 2016 dalje do 16. 2. 2021. Pod VII. točko izreka je zavrnilo tožničin zahtevek, da ji toženec iz naslova solastniškega deleža do 1/2 poslovnega deleža družbe F. d.o.o., plača nadomestilo 60.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2016 dalje do plačila. Pod VIII. točko izreka je še sklenilo, da bo o stroških odločilo s posebnim sklepom.

2.Sodbo s pravočasnima pritožbama izpodbijata obe pravdni stranki. Tožnica izpodbija odločitve pod II., III., IV., V. in VI. točko izreka sodbe, toženec pa v ugodilnem delu pod I., II., III., IV. in VI. točko izreka ter v zavrnilnem delu pod V. točko izreka. Obe pritožbi uveljavata pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, pritožba toženca pa še nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnica predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe, toženec pa razveljavitev z vrnitvijo zadeve v novo sojenje ter odreditvijo oprave nove glavne obravnave pred drugim sodnikom. Obe pritožbi priglašata pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3.Obe pravdni stranki sta podali pritožbena odgovora, v katerih se zavzemata za zavrnitev pritožb in priglašata stroške.

4.Pritožbi sta utemeljeni.

5.Razlogi sodbe so nerazumljivi in dvoumni, ker je sodišče prve stopnje upoštevalo denarna sredstva na bančnih računih hkrati kot skupno premoženje pravdnih strank in kot toženčev prihodek. Čeprav je poslovni delež družbe F. d.o.o., štelo za skupno premoženje, je dobiček iz družbe štelo za toženčev prihodek. Prav tako ni jasno, zakaj je k toženčevim prihodkom prištelo znesek 120.000 EUR, saj je pod 81. točko obrazložitve zapisalo zgolj, da je potrebno k toženčevim prihodkom "prišteti še 120.000,00 EUR, kolikor se je dne 13. 5. 2016", v nadaljevanju pa razloga za prištetje tega zneska utemeljilo. Pri tem iz izreka sodbe izhaja, da gotovina v znesku 120.000 EUR, ki jo je imel v posesti toženec na dne 30. 6. 2016, predstavlja skupno premoženje. Tožnica v pritožbi glede tega denarnega zneska še izpostavlja, da ga je sodišče kot toženčev prihodek upoštevalo celo dvakrat (v okviru dobička iz družbe in v okviru gotovine), kar le še dodatno poglablja nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih za ugotovitev obsega skupnega premoženja ter deležev pravdnih strank na tem premoženju.

6.S tako pomanjkljivimi razlogi dialog in polemika nista mogoča. Ker preizkus sodbe ni mogoč, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katero pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7.Ugotovljeno procesno kršitev bi pritožbeno sodišče lahko odpravilo samo le v primeru, če bi opravilo novo sojenje. Vendar bi se v tem primeru po opravljenem sojenju do bistvenih navedb strank katero premoženje spada v skupno premoženje ter glede deležev strank na tem premoženju prvo izreklo. Ker bi bile v takem primeru navedbe strank obravnavane in preizkušane zgolj na eni stopnji sojenja, bi bila pravica strank do pritožbe omejena. Ustavne pravice, kot je tudi pravica strank do pritožbe, pa se lahko omeji le, če za to obstaja ustavno opravičen razlog, torej korist varstva neke druge enako pomembne ustavne pravice. Kakšna druga pravica strank ne utemeljuje posega v pravico do pritožbe, tudi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne (drugi odstavek 354. člena ZPP). Do kršitve slednje pravice zaradi razveljavitve niti ne more priti, saj bi obravnava pred pritožbenim sodiščem trajala enako časa kot pred prvostopnim sodiščem.

8.Pritožbi je bilo tako potrebno ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Čeprav se postopkovna kršitev nanaša zgolj na sodbo, ne pa tudi na preostala postopkovna dejanja pred njeno izdajo, vrnitev zadeve v novo izdajo in izdelavo sodbe ni mogoča zaradi varovanja načela neposrednosti pri izvajanju dokazov. Sodnica, ki je izpodbijano sodbo izdala, namreč ne opravlja več sodniške funkcije. Zato tudi odločanje o tožničinem predlogu za odreditev oprave nove glavne obravnave pred drugim sodnikom ni potrebno.

9.Kakšni posebni napotki prvostopnemu sodišču za novo sojenje niti niso potrebni, saj že iz gornje obrazložitve izhaja, da bo v novem sojenju ugotovljeno procesno kršitev potrebno odpraviti z jasno utemeljitvijo o dohodkih bivših zakoncev. Izpostaviti velja le, da je treba skupno premoženje razvezanih zakoncev obravnavati enotno, da je delitev skupnega premoženja v pravdi dovoljena le, če to upravičujejo posebne okoliščine, ki pa jih je zato v pravdnem postopku nujno ugotoviti.

10.Zaradi razveljavitve bo o stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1V nadaljevanju obrazložitve je tožeča stranka in tožena stranka po nasprotni tožbi imenovana tožnica, tožena stranka in tožeča stranka po nasprotni tožbi pa toženec.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.