Jedro

Primaren način delitve, za katerega si mora sodišče prizadevati, je fizična delitev, če je le-ta mogoča. Pri tem se fizična delitev opravi tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev ni mogoča, sledi civilna delitev, to je prodaja stvari in razdelitev kupnine. Tretji način, ki pa ga lahko sodišče uporabi le, če kateri od solastnikov tak predlog da, pa je način, ki nadomesti civilno delitev in se izvede tako, da se celotna stvar dodeli enemu solastniku, sočasno pa se mu naloži izplačilo vrednosti solastnih deležev ostalim solastnikom. Če to predlaga več solastnikov, pa ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe in potrebe solastnikov.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v točkah 1, 2, 3, 5 in delno v točki 6 (v delu, ki se nanaša na solastnika F. Ž.) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1.) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnine, ki so v solasti udeležencev tega postopka, razdružilo tako, da je nasprotnemu udeležencu A. Ž. dodelilo v last deleže predlagateljev na parc. št. 178, 17/1.S, 177,181 in 17/2.S, vse k.o. S., parc. št.1210 k.o. P., parc. št. 156/2 in 156/3, obe k.o. S. in parc. št. 2904 in 4608, obe k.o. R., nasprotni udeleženki A. M. pa deleže nasprotnega udeleženca A. Ž. in deleže predlagateljev P., J. in J. Ž. na vseh preostalih solastnih nepremičninah. Ker solastnega deleža F. Ž. ni dodelilo nikomur (kar je mogoče razbrati le iz z. k. dovolil, ki jih je sodišče vključilo v izrek sklepa) in je glede njega, kar izhaja iz obrazložitve, predlog pod točko 6 zavrnilo, je slednji po takšni odločitvi ostal solastnik vseh nepremičnin. Zaradi razlik v vrednostih, ki sta jih solastnika A. Ž. in A. M. prejela in ker predlagatelji, razen A. M., v naravi niso dobili ničesar, je sodišče pod točko 2 in 3. odločilo o plačilih, ki sta jih predlagateljica A.M. in nasprotni udeleženec A. Ž. dolžna izvršiti ostalim solastnikom (razen F. Ž.). Pod točko 5. izreka je o skupnih stroških postopka odločilo tako, da je nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagateljem povrne 344,66 EUR v 15 dneh, v primeru zamude s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Glede D. K. je sodišče pod točko 4. postopek ustavilo, ker je ugotovilo, da ni več solastnica nepremičnin, pod točko 6. pa je v presežku predlog zavrnilo, pri čemer se ta del, kot izhaja iz obrazložitve, nanaša na delež solastnika F. Ž. in parc. št. 975 k. o. S., ki ni v solasti udeležencev tega postopka.

(2.) Zoper tak sklep vlagajo pritožbo predlagatelji in uveljavljajo vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Navajajo, da iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče predlog zoper F. Ž. zavrnilo, kar pomeni, da je le-ta pri vseh nepremičninah ostal solastnik do 1/10 oziroma 1/20, iz izreka sklepa pa to ni razvidno, saj je odločeno, da sta A. Ž. in A. M. dodeljene nepremičnine pridobila v last in posest, namesto, da bi bil določen tudi delež, ki ga skupaj z delitvijo prejmeta. Dejstvo, da sta postala solastnika le do 9/10 oziroma 19/20, bi se moralo upoštevati tudi pri ugotavljanju vrednosti deležev, ki sta jih dobila. Nadalje oporekajo ugotovljeni vrednosti njihovih deležev, saj znaša po njihovem izračunu vrednost deleža A. M.. 32.882,94 EUR, delež preostalih treh predlagateljev skupaj pa prav toliko. Pri tem je problematična cenitev izvedenca kmetijske stroke F. Ž., ki je ocenil tudi gozdove, čeprav ni izvedenec gozdarske stroke, cenitve pa tudi ni obrazložil. Pri navedeni vrednosti deleža A. M. je nadalje nerazumljivo, zakaj so ji bila dodeljena zemljišča v vrednosti 86.591,29 EUR, pri čemer pa tudi ta vrednost sama ne drži, saj ne upošteva zmanjšanja za vrednost solastniškega deleža F. Ž. Seštevek izplačil, ki naj bi jih prejeli P., J. in J. Ž., znašajo 24.714,55 EUR, kar je premalo. Predlagatelji izpodbijajo tudi odločitev o stroških, saj bi sodišče moralo med skupne stroške šteti tudi sodno takso in dobljeno vsoto razdeliti med vse udeležence postopka. Izpodbijajo tudi sam način delitve solastnine z obrazložitvijo, da sodišče ni upoštevalo določbe 70. člena SPZ. Le-ta v 2. odstavku določa, da v primeru, ko se solastniki ne morejo sporazumeti, vsak dobi v naravi tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes, v denarju pa se izplačujejo le manjše razlike v vrednosti. Nesprejemljivo je, da je sodišče A. M. dodelilo zemljišča v bistveno večji vrednosti od njenega solastniškega deleža, ter ji naložilo izplačilo v denarju, ne da bi ugotavljalo njene zmožnosti za plačilo. Poleg tega je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko je v celoti sledilo predlogu nasprotnega udeleženca A. Ž. Glede na navedeno predlagatelji pritožbenemu sodišču predlagajo, da njihovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

(3.) Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec A. Ž. V odgovoru navaja, da je po njegovem prepričanju sklep sodišča prve stopnje pravilen, zakonit, ustrezno obrazložen in da se ga da preizkusiti. F. Ž. skladno z dogovorom strank ostaja solastnik, v 1. točki izreka sklepa pa je navedeno, kakšen je njegov delež. Posamezne parcele so bile ocenjene, cenitvam nepremičnin predlagatelji tekom postopka niso nasprotovali, sodišče pa je na njihovi podlagi pravilno upoštevalo vrednost nepremičnin. Izračuni, ki jih je opravilo sodišče glede solastninskih deležev in posledičnih izplačil so pravilni, ustrezna je tudi odločitev o stroških. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je dodelilo A. Ž. nepremičnine skladno z njegovim predlogom, saj je le-ta izkazal upravičen interes po pridobitvi teh nepremičnin. Iz pritožbe ne izhaja, da se P., J. in J. Ž. ne bi strinjali s tem, da bodo prejeli le denarno vrednost svojih deležev, A. M. pa interesa po drugih nepremičninah ni izkazala. Posledično nasprotni udeleženec A. Ž. predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

(4.) Pritožba je utemeljena.

(5.) Pritožbeno sodišče je odločitev sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP).

(6.) Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo načinu delitve solastnih nepremičnin, zmotno uporabilo materialno pravo in sicer 70. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Iz te določbe izhajajo trije možni načini delitve s tem, da izbira med njimi oziroma vrstni red, ni stvar proste presoje sodišča, ampak je odvisen v prvi vrsti od tega, ali je solastna stvar fizično deljiva ali ne, ali kateri od solastnikov izkazuje interes, da celotno nepremičnino prevzame v svojo last, od interesov posameznih solastnikov, njihovih deležev in drugih relevatnih okoliščin vsakega posameznega primera. Primaren način delitve, za katerega si mora sodišče prizadevati, je fizična delitev, če je le-ta mogoča(1). Pri tem se fizična delitev opravi tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (2. odst. 70. člena SPZ). Če fizična delitev ni mogoča, sledi civilna delitev, to je prodaja stvari in razdelitev kupnine (4. odst. 70. člena SPZ). Tretji način, ki pa ga lahko sodišče uporabi le, če kateri od solastnikov tak predlog da, pa je način, ki nadomesti civilno delitev in se izvede tako, da se celotna stvar dodeli enemu solastniku, sočasno pa se mu naloži izplačilo vrednosti solastnih deležev ostalim solastnikom. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe in potrebe solastnikov (5. odst. 70. člena SPZ).

(7.) V konkretnem primeru so predlagatelji predlagali fizično delitev in so v teku postopka tudi opredelili, za katere dele solastnih nepremičnin (skupaj) izkazujejo interes. Strinjali so se tudi z možnostjo, da se vse nepremičnine dodelijo nasprotnemu udeležencu A. Ž., če bi jih slednji izplačal. A. Ž. temu, da je nepremičnine mogoče fizično deliti, ni oporekal in je takšno delitev tudi sam predlagal s tem, da je tudi on izrazil interes za točno določen del solastnih nepremičnin in navedel, da denarja za izplačilo nima. V postopku je, zastopan po skrbnici za poseben primer, sodeloval tudi F. Ž., ki je svoj solastni delež bil pripravljen prepustiti A. Ž. (l. št. 106), ni pa pojasnil, ali želi v zvezi s tem prejeti izplačilo. Ob dejstvu, da med udeleženci ni bilo sporno, da so solastne nepremičnine fizično deljive(2), da so bile nepremičnine ocenjene in je bilo mogoče ugotoviti, kolikšna vrednost pripada posameznemu solastniku in ob interesih, ki so jih v teku postopka izrazili, pa odločitev o načinu delitve, za katerega se je odločilo sodišče prve stopnje, v določilu 70. člena SPZ, kot je bil predstavljen, nima podlage. Tako je med drugim povsem nerazumljiva odločitev sodišča, ko je predlagateljici A.M. dodelilo (pri tem pa niti ne v njeno izključno last) zemljišča, ki večkrat presegajo vrednost njenega solastnega deleža. Sodišče prve stopnje je ob tem povsem spregledalo, da mora biti fizična delitev opravljena z upoštevanjem višine solastnega deleža (oz. v konkretnem primeru njegove vrednosti) in sicer v tem smislu, da oddeljena zemljišča v čim večji možni meri ustrezajo deležu oziroma njegovi vrednosti, sočasno pa mora delitev na primeren način upoštevati tudi predhodno ugotovljene interese posameznih solastnikov, da dobijo v last točno določen del solastnih nepremičnin.

(8.) Sodišče prve stopnje, v posledici zmotne uporabe materialnega prava, v konkretnem primeru ni ugotovilo niti vrednosti deležev, niti ni ugotavljalo upravičenih interesov (vseh) solastnikov.

(9.) Ker imajo udeleženci tega postopka pri posameznih nepremičninah različne solastne deleže(3), za odločanje o delitvi ne zadostuje zgolj ugotovitev skupne vrednosti vseh nepremičnin, vrednosti posamezne parcele oz. vl. št. in poznavanje idealnih deležev solastnikov, ampak bi moralo sodišče ugotoviti (samo ali pa s pomočjo izvedenca), tudi skupno vrednost solastnih deležev vsakega od solastnikov na celoti, to je na vseh nepremičninah. Ta vrednost namreč predstavlja tisto, do česar je posamezen solastnik upravičen, in kar mu tudi mora biti dodeljeno, bodisi v naravi, denarju ali v kombinaciji, z upoštevanjem kriterijev po 70. členu, kot je že bilo opozorjeno.

(10.) Pred odločitvijo o tem, katere dele sicer fizično deljivih solastnih nepremičnin bo posamezni solastnik, glede na vrednost, ki mu pripada, prejel, pa bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati tudi upravičen interes posameznega solastnika (ali več solastnikov, če ti želijo, da se jim del stvari oddeli v solast(4)), pri čemer je primeren način za to njihovo zaslišanje. V konkretnem primeru je prvo sodišče sicer zaslišalo predlagateljico A. M. in nasprotnega udeleženca A. Ž., ne pa tudi ostalih solastnikov oz. skrbnice, pa še ti dve zaslišanji sta bili usmerjeni v ugotavljanje dosedanje rabe in pa interesa nasprotnega udeleženca, da se mu dodelijo v last določene parcele, ne pa tudi v ugotavljanje interesa, ki so ga zatrjevali predlagatelji, niti interesa nasprotnega udeleženca F. Ž.

(11.) Ker je sodišče prve stopnje, glede na obrazloženo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovilo, je bilo potrebno pritožbi predlagateljev ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti v obsegu kot izhaja iz izreka tega sklepa, upoštevajoč pri tem 355. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče je namreč ocenilo, da so pomanjkljivosti tolikšne, da jih samo ne more odpraviti, ne da bi s tem strankam okrnilo pravico do pritožbe.

(12.) V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, kolikšna vrednost pripada posameznemu solastniku na celoti, nato pa z upoštevanjem te vrednosti in po predhodni ugotovitvi upravičenih interesov solastnikov po določenih delih solastnih nepremičnin, v zadevi ponovno odloči in za svojo odločitev navede tudi razloge. Tako bo iz razlogov morala biti razvidna ugotovljena skupna vrednost vseh nepremičnin, vrednost, ki vsakemu od solastnikov pripada na celoti, vrednost, ki jo bodo glede na odločitev sodišča solastniki dejansko prejeli in kakšne so razlike, ki se doplačajo, saj sicer preizkus odločitve v tej smeri ne bo možen. Morebitne razlike med pripadajočo in dodeljeno vrednostjo ( pri čemer naj bi bile te čim manjše) in posledična izplačila, bo moralo sodišče, če je bo to mogoče, med seboj ustrezno pobotati in v sklepu določiti le končne plačnike. V zvezi s solastnikom F. Ž. pritožbeno sodišče opozarja, da zakonske podlage za zavrnitev predloga, ki je nanaša nanj, ni in bo zato tudi v tem pogledu potrebno odločiti, iz izreka sklepa, ki bo izdan, pa bo moralo biti jasno razvidno, kaj bo temu solastniku v okviru njegovega deleža pripadlo. Ker slednjega v postopku zastopa skrbnica za poseben primer, ki je očitno prava neuka stranka, jo bo moralo sodišče na primeren način, upoštevaje pri tem 12. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, poučiti o procesnih pravicah v tem postopku, v okviru materialnoprocesnega vodstva pa poskrbeti, da se morebiti pomanjkljive navedbe glede upravičenega interesa v tem postopku dopolnijo. Če bi skrbnica z deležem svojega varovanca želela razpolagati v okviru tega postopka, pa tudi skrbeti, da bo le-to izvedeno skladno s predpisi.(5) (13.) Ker je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v večjem delu razveljavilo, je v skladu z 3. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo končni odločbi. Pri tem še opozarja, da so tudi sodne takse del skupnih stroškov postopka, zato bo moralo sodišče prve stopnje to pri odločanju v novem sojenju upoštevati.

Fizična delitev ni mogoča, če bi to povzročilo znatno zmanjšanje njene vrednosti, ali če bi bila potrebna izplačila razlik v vrednosti, pa to ni mogoče, ker posamezen solastnik nima sredstev za izplačilo ali pa s tem, da prevzame več vreden del, ne soglaša - primerjaj 2. in 4. odst. 70. člena SPZ.

Glede na dejstvo, da gre za večje število parcel in da je le-te, če bi se to izkazalo za potrebno, mogoče tudi geodetsko razdeliti, vprašanje možnosti fizične razdelitve tudi sicer ne more biti vprašljivo.

Pri vl. št. 789 k.o. S so deleži solastnikov različni od njihovih deležev pri ostalih vl. št. Tako je zaenkrat mogoče razumeti predlog predlagateljev.

Odtujitev, obremenitev, pa tudi morebitno brezplačno razpolaganje s solastnim deležem varovanca s strani skrbnika je tako mogoče le s privolitvijo centra za socialno delo (191. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 15/1976, ZZZDR)).