Jedro

Obrazložitev ne nudi odgovorov o tem, kaj je predmet obravnavane druge zadeve in zakaj bi odločitev v tej zadevi predstavljala predhodno vprašanje v tem postopku. Obrazložitev je prazna in ne zadostuje niti minimalnim standardom obrazloženosti. Odločba mora biti v bistvenih točkah obrazložena na način, da je mogoča presoja njene pravne pravilnosti. Pravica do obrazloženosti sodne odločbe je tesno povezana s pravico do pravnega sredstva

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo predmetni pravdni postopek do pravnomočne rešitve zadeve I P 85/2021, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Krškem. Odločitev je utemeljilo s tem, da je vprašanje v pravdni zadevi z opr. št. I P 85/2021 predhodno vprašanje tega postopka ter je od rešitve tega vprašanj odvisno nadaljevanje in odločitev v konkretni pravdni zadevi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožnik poudarja, da iz pritožbe ne izhaja, kaj je predmet postopka I P 85/2021 in zakaj bi odločitev v prej navedeni zadevi predstavljala predhodno vprašanje za obravnavano zadevo. Meni, da ni podlage za prekinitev postopka, ker tožnica ni izkazala osnovnih pogojev v zvezi s svojim zahtevkom za plačilo uporabnine.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišču nudi podlago za prekinitev postopka določba 206. člena ZPP. Prekinitev postopka se odredi, če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da obrazložitev ne nudi odgovorov o tem, kaj je predmet obravnavane zadeve I P 85/2021 in zakaj bi odločitev v tej zadevi predstavljala predhodno vprašanje v tem postopku. Obrazložitev sodišča je namreč povsem prazna in ne zadostuje niti minimalnim standardom obrazloženosti.

7. Vsak sklep sodišča, zoper katerega je dovoljena pritožba, mora biti obrazložen (prvi odstavek 363. člena ZPP). Pomen obrazložitve je večplasten; stranki omogoča, da se seznani z razlogi za odločitev in omogoča oceno, ali je sodišče zagotovilo pošteno obravnavanje. Obrazložitev stranki zagotavlja vsebinsko učinkovito pravico do pravnega sredstva, prav tako pa je obrazložitev nujna prvina enotne sodne prakse. Zahteva po ustrezni obrazloženosti izhaja iz pravice do izjavljanja po 22. členu Ustave RS ter iz pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS. Odločba mora biti v bistvenih točkah obrazložena na način, da je mogoča presoja njene pravne pravilnosti. Pravica do obrazloženosti sodne odločbe je tesno povezana s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Stranki mora biti omogočeno razpoznanje razlogov, na katerih temelji odločba. Tem postulatom izpodbijani sklep ne sledi, zato je odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Ta bistvena kršitev določb postopka na podlagi 3. točke 365 . člena ZPP narekuje razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču v novo odločanje. Pritožbeno sodišče te kršitve ne more samo odpraviti, saj ne more namesto sodišča napisati manjkajočih razlogov.

8. V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje svojo odločitev obrazložiti tako, da bo v skladu z napotili pritožbenega sodišča omogočen objektiven preizkus.