Jedro

Res je izvedenec povzemal tudi določene okoliščine, ki so bile podane ob prvotnem zdravljenju, vendar je povzel tudi stanje zadržane osebe ob sprejemu, ugotovil za katero duševno boleznijo boleha, kako le-ta vpliva na njegov uvid, kakšen je njegov odnos do zdravljenja, ki je nujno potrebno v tem akutnem stanju ter po zaslišanju zadržanca ugotovil tudi, katere so bile okoliščine pred sprejemom, tudi glede grožnje s požigom, ter pritožbeno sodišče glede na grajo pritožbe, ki je posplošena, ko trdi, da tega zadržanec izvedencu ni povedal, ne vidi razloga, da ne bi sprejelo izvida izvedenca tudi v tem delu, ko povzame, kaj mu je zadržana oseba povedala, to velja tudi za sedanje stanje, ko je zadržanec povedal, da občasno tudi vozi in tudi hitro. Vse ugotovljene okoliščine pa tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da je stanje zadržanca tako, da lahko predstavlja resno nevarnost za njegovo zdravje in varnost kot za zdravje in varnost ter življenje drugih oseb.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se A.C. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom v PB do 15.6.2015. Glede stroškov postopka je odločilo, da se krijejo iz sredstev sodišča. 2. Ugotovilo je, da je bil udeleženec sprejet na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve ter je zato po drugem odstavku 61. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr) po uradni dolžnosti uvedlo postopek sprejema osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve. S sklepom je določilo izvedenca psihiatrične stroke dr. P.P. ter zagovornico, navedeno odvetnico ter po prvem odstavku 62. člena ZDZdr obiskalo zadržano osebo ter jo zaslišalo, zaslišalo je tudi izvedenca, ki je zadržano osebo pregledal. Povzelo je ugotovitve izvedenca ter izpovedbo zadržane osebe ter ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve na podlagi prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Zadržana oseba boleha za akutno shizofreniji podobno psihotično motnjo ter je podana predpostavka iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Ugotovilo je, da je bil zadržani že sprejet na zdravljenje v PB, tokratni sprejem je posledica stanja motnje, v domačem okolju je pred sprejemom grozil, da bo zažgal kontejner in druge stvari ter ob prihodu reševalcev zbežal in se skril ter je bila potrebna intervencija policije, ob sprejemu pa je bil mutacističen in je le ležal ter ni sodeloval. Izvedenec je ugotovil, da je miselni tok zadržanega večinoma disociiran in le občasno tvori stavčne zveze, čustveno je neustrezen in se večinoma nasmiha, prisotne so preganjalne blodnje, hudo je moten stik z realnostjo, zadržani ne more realno dojemati okoliščin, v katerih se nahaja ter je hudo motena sposobnost, da obvladuje lastno ravnanje ter zunanji svet doživlja kot ogrožujoč, pod vplivom nanašalno preganjalnih blodenj in skladno temu je tudi njegovo ravnanje, kar predstavlja resno grožnjo za zdravje zadržanega kot tudi nevarnost za okolico. Zadržani je že v preteklosti vozil avtomobil in to bi lahko počel tudi sedaj in s tem resno ogrozil svojo varnost. Sam je tudi povedal (izvedencu), da avtomobil vozi in včasih tudi hitro. To in pa grožnja z zažigom bi lahko ogrozila ne le njegovo pač pa tudi varnost in življenje drugih oseb. Nujno potrebuje zdravljenje, trenutno ga je mogoče zagotoviti le na oddelku pod posebnim nadzorom PB, milejši ukrep ne pride v poštev, saj zadržani do svojega stanja ni kritičen, vanj nima uvida in se ne zaveda potrebe po zdravljenju. Rok zadržanja je sodišče določilo na podlagi mnenja izvedenca.

3. Odvetnica zadržanega se je zoper sklep pritožila. Meni, da je dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno in posledično nepravilno uporabljeno materialno pravo, sklep pa je tudi pomanjkljiv, saj ni vseh razlogov in s tem je podana bistvena postopkovna kršitev. Mnenje izvedenca je pomanjkljivo, saj se v pretežnem delu ukvarja z obstojem okoliščin ob prejšnjem zadržanju. Tu gre na primer za trditev v zvezi z vožnjo avtomobila, s čimer naj bi se ogrožalo varnost ter življenje in zdravje zadržanca in drugih oseb. Tudi ni res, da bi zadržani imel kanto z gorivom in namen kaj zažgati, kanto z gorivom je imel sosed v bližini čebelnjaka, zdravila pa je iz hiše odstranil zadržani zaradi skrbi za malo nečakinjo, ker jo je našel predhodno s tabletami Helexa v rokah. Sam ni nikomur nevaren in tudi ne sebi. Pogoji iz 53. člena ZDZdr niso podani tudi zato, ker ni ugotovljena taka duševna bolezen oziroma motnja, zaradi katere bi imel zadržani hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, tega ne potrjuje niti izvedensko mnenje, na katerega se sklicuje sodišče. O tem v sklepu tudi ni ustreznih razlogov. Sploh pa niso podani pogoji za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, v poštev bi prišli le, če nevarnosti ne bi bilo mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven zaprtega oddelka psihiatrične bolnišnice. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu v točki I razveljavi ter se pritožnika odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom PB oziroma podrejeno zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialnopravne določbe ZDZdr. Ugotovilo je tudi odločilna dejstva. Pojasnilo je, kateri pogoji morajo biti podani po določbi 39. člena ZDZdr za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe ter ugotovilo obstoj vseh teh pogojev ter podalo za to razloge. Res je izvedenec povzemal tudi določene okoliščine, ki so bile podane ob prvotnem zdravljenju, vendar je povzel tudi stanje zadržane osebe ob sprejemu, ugotovil za katero duševno boleznijo boleha, kako le-ta vpliva na njegov uvid, kakšen je njegov odnos do zdravljenja, ki je nujno potrebno v tem akutnem stanju ter po zaslišanju zadržanca ugotovil tudi, katere so bile okoliščine pred sprejemom, tudi glede grožnje s požigom, ter pritožbeno sodišče glede na grajo pritožbe, ki je posplošena, ko trdi, da tega zadržanec izvedencu ni povedal, ne vidi razloga, da ne bi sprejelo izvida izvedenca tudi v tem delu, ko povzame, kaj mu je zadržana oseba povedala, to velja tudi za sedanje stanje, ko je zadržanec povedal, da občasno tudi vozi in tudi hitro. Vse ugotovljene okoliščine pa tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da je stanje zadržanca tako, da lahko predstavlja resno nevarnost za njegovo zdravje in varnost kot za zdravje in varnost ter življenje drugih oseb. Obrazložen in glede na ugotovljena dejstva je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti drugače, kot da se mu nudi ustrezno zdravljenje, ki ga je trenutno (saj v svoje stanje nima uvida in se ne zaveda potrebe po zdravljenju) mogoče zagotoviti le na oddelku pod posebnim nadzorom PB. Tako se izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani ter je pritožbeno sodišče, ki tudi samo uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. v zvezi z drugim odstavkom 355. člena Zakona o pravdnem postopku, vse pa v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).