Jedro

V skladu s točko 15 Javnega razpisa P2 za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih v letu 2009 je lahko organ od vlagateljev zahteval dodatna pojasnila, kar pa ne pomeni, da je bil zato organ tožnika kot vlagatelja dolžan povabiti k osebni obrazložitvi oz. predstavitvi projekta, saj projekt ni vseboval takšnih nejasnosti, ki bi jih bilo treba na takšen način odpraviti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevka tožnika in toženca za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Upravni organ z izpodbijanim sklepom ni odobril vloge tožnika. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil 20. 3. 2009 prošnjo za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih v letu 2009. Projekt tožnika je po kvantitativnih merilih dobil 70 točk, pri čemer je pri merilu inovativnosti projekt pridobil 20 točk. Kreiranje sistema/aplikacije za pomoč uporabnikom na daljavo je/bo rezultat lastnega razvoja. Pri merilu razvoja tehnologije je projekt pridobil 20 točk, saj gre za projekt, ki je v fazi razvoja (projekt je v fazi programiranja in testiranja). Pri merilu tržne naravnanosti je projekt pridobil 30 točk, saj je podjetje predložilo strategijo trženja v okviru poslovnega načrta. Ker je po kvantitativnih merilih vloga pridobila več kot 50 točk, je bila opravljena še kvalitativna analiza. Na podlagi te ocene pa je vloga pridobila negativno mnenje. Komisija je ugotovila, da gre pri projektu za razvoj računalniške aplikacije, ki je zelo zastopana na trgu, trendi ponudb se zelo večajo in je ocena uspešnosti zaključka projekta negativna. Glede na navedeno je bila vloga tožnika zavrnjena.

Tožnik je v tožbi navedel, da razpisni pogoji in določbe niso dovolj jasno definirani, merila ocenjevanja pa so predvsem pri kvalitativnem ocenjevanju precej ohlapna in nedoločena, zaradi česar je imel toženec pri odobritvi vlog precej prostora za subjektivne, arbitrarne in neutemeljene odločitve. Obrazložitev sklepa je zelo pavšalna, brez vsakršne strokovne utemeljitve, brez navedbe primerjav in dejstev, zaradi česar jo je zelo težko preizkusiti. Tožnik ne pozna razlogov za zavrnitev njegove vloge. Meni, da njegova vloga ni bila natančno pregledana ali pa zaradi nestrokovnosti komisije napačno interpretirana. V projektu tožnika ne gre za razvoj računalniške aplikacije, temveč za povezovanje različnih računalniških aplikacij in izdelovanje inovativnih vmesnikov, ki bodo omogočali inovativne storitve. Tožnik ni imel možnosti osebne predstavitve projekta, čeprav so to določeni vlagatelji imeli. Kvalitativno analizo za ocenjevanje projekta produkta P2 za ciljno skupino P2A sestavljajo štirje kriteriji, pri tem pa v sklepu o drugem, tretjem in četrtem kriteriju ni napisano niti besede. Tožnik je predlagal sodišču, da izvede ponujene dokaze (zaslišanje zakonitega zastopnika tožnika, zaslišanje članov komisije in zakonitega zastopnika toženke, vpogled v pisno odločbo o imenovanju komisije, zapisnik komisije o opravljanju strokovnega pregleda vlog, merila za ocenjevanje projekta produkta P2) in ob ugotovljenih preohlapnih merilih za ocenjevanje, diskriminatornem ravnanju komisije, neupoštevanju vseh meril, pavšalni in slabo utemeljeni odločitvi toženca razsodi tako, da tožbi ugodi, sklep odpravi ter naloži tožencu povrnitev stroškov postopka.

Toženec je v odgovoru na tožbo navedel, da so razpisni pogoji in določbe javnega razpisa povsem jasni, merila za izbor upravičencev pa so še posebej obrazložena in razčlenjena po posameznem merilu. Komisija je povsem korektno preučila vlogo tožnika, obrazložitev negativnega mnenja pa je tudi podana dovolj obširno, strokovno in utemeljeno z dejstvi. Pri projektu tožnika gre za razvoj vmesnikov med posameznimi tehnologijami, kar je komisija pravilno predpostavila kot razvoj aplikacije oziroma vmesnikov med posameznimi tehnologijami. Določene vlagatelje je komisija zaradi razjasnitve nekaterih nejasnosti projektov tudi vabila na osebne razgovore, pri čemer pa nepovabilo na osebni razgovor ni vplivalo na morebitno negativno mnenje komisije. Pri prijavljeni storitvi gre za računalniški servis na daljavo preko interneta. Obstajajo že različni sistemi, ki so že integrirani v operacijske sisteme (Windows oddaljeno omizje), prav tako obstajajo programi kot ISL Light. Tožnik bo tako deloval na področju, kjer je prisotna že močna konkurenca ( http://www.sosigo.si/la

, http://www.moj-servis.si/informatika/index.php/pomonadaljavo

, http://www.euroklik.si/servis-na

daljavo, itd.). Zato je projekt pridobil negativno mnenje. Pri merilih ocene realnosti časovne izvedbe projekta v treh letih, ocene uspešnega zaključka projekta glede na vložena in razpoložljiva sredstva in ugotovitev po poslovnem načrtu podjetja ni bila podana obrazložitev, saj je projekt izpolnjeval omenjene kriterije. Toženec je predlagal, da sodišče tožbo zavrne in naloži tožniku povrnitev njegovih stroškov postopka.

Tožnik je v pripravljalni vlogi še dodal, da je toženec napačno ocenil njegov projekt po kvantitativnih merilih. Pri merilu inovativnosti je projekt pridobil 20 točk zaradi uvajanja novih izdelkov in storitev. Tu je toženec zaradi slabega razumevanja napačno ocenil projekt tožnika. Glede na to, da tožnik namerava pri predlaganem projektu sodelovati z institucijami znanja pri razvoju novih izdelkov oziroma storitev, bi moral toženec na podlagi točke 1.2 tožniku za inovativnost podeliti 40 točk. To dokazuje tudi ponudba FERI z dne 18. 3. 2009. Projekt bi tako pridobil 90 in ne 70 točk. Pri konkretnem projektu gre za podporo na daljavo, ki deluje 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. To storitev omogoča sistem aplikacij, ki so združene v tem projektu, saj trg ravno zaradi velike inovativnosti omogoča velik potencial rasti. Vsaka izmed naštetih komponent ni inovativna, se pa inovativnost storitve nahaja v veznih modulih med komponentami, ki bodo razvite v sodelovanju med tožnikom in Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Glede na to, da celoten sistem tožnika omogoča povezovanje naročnikov storitve (sistem za podporo na daljavo in sistem za glasovno komunikacijo) s strokovnjaki s celega sveta, je zaradi različnih časovnih pasov mogoče, da so le-ti vseskozi na voljo. Tako lahko dobi naročnik storitve pomoč od najprimernejšega strokovnjaka za njegov primer, pa naj si bo to strokovnjak iz Evrope, Azije, Afrike. Tudi plačljivost storitve je omogočena ves čas. Kot dokaz je ponudil tudi strokovno mnenje dr. A.A. in po potrebi imenovanje izvedenca ekonomske stroke.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporna odločitev upravnega organa o zavrnitvi prijave tožnika na Javni razpis P2 za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih v letu 2009. V 3. točki (predmet javnega razpisa) javnega razpisa je kot cilj za ciljno skupino P2A/09, na katerega se je nanašala prijava tožnika, navedeno, da gre za podjetja, ki delujejo v subjektih inovativnega okolja in prvič kandidirajo za sredstva prijavljenega projekta in še niso registrirana več kot 12 mesecev od vložitve vloge, v razvojni fazi pa imajo nov poslovni program, podjetja pa imajo možnost pridobitve subvencije še v naslednjih letih po prejemu subvencije, v primeru, da bodo izpolnila zastavljene cilje v poslovnem načrtu podjetja za tekoče leto poslovanja. V 4. točki so določeni pogoji za kandidiranje na tem javnem razpisu in sicer so v točki 4.1 opredeljeni Splošni pogoji, v točki 4.2 Pogoji za dodelitev subvencije ter v točki 5. Merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje. Iz slednje točke je razvidno, da bo vse popolne vloge, ki bodo izpolnjevale pogoje za kandidiranje in bodo skladne z nameni javnega razpisa, ocenila komisija za dodelitev sredstev na osnovi naslednjih meril (ki so še dodatno podrobneje opredeljena): A. Kvantitativna merila, med katerimi so navedena: 1. inovativnost (pri tem merilu lahko podjetje prejme maksimalno 40 točk), 2. razvoj tehnologije v podjetju (pri tem maksimalno 30 točk), 3. tržna naravnanost (pri tem pa tudi maksimalno 30 točk). Če vloga prejme 50 ali več točk od 100 možnih, po kvantitativnih merilih preide v kvalitativno analizo, če pa je projekt prejel manj kot 50 točk, takoj pridobi negativno mnenje in ne more pridobiti neposredne subvencije. V okviru B. Kvalitativna analiza pa mora podjetje izpolnjevati naslednje kriterije: 1. ekonomska upravičenost projekta glede na situacijo na trgu, 2. ocena realnosti časovne izvedbe projekta v treh letih, 3. ocena uspešnega zaključka projekta glede na vložena in razpoložljiva finančna sredstva in 4. ugotovitve po poslovnem načrtu podjetja. Na podlagi kvalitativne ocene vloga pridobi pozitivno ali negativno mnenje in v primeru, da je projekt pridobil negativno mnenje, ne more pridobiti neposredne subvencije. Glede na povzeto se sodišče ne more strinjati z mnenjem tožnika o premajhni določenosti kriterijev in meril za dodelitev sredstev in posledično arbitrarni odločitvi toženca, saj so merila določena glede na cilj, predmet in namen javnega razpisa, določena merila (kvantitativna merila) pa so tudi številčno ovrednotena. Iz javnega razpisa oziroma natančneje iz točke 15 Vsebina vloge pa med drugim tudi izhaja, da lahko toženec od vlagatelja zahteva dodatna pojasnila. Tožnik tako tudi nima prav, da bi toženec moral tožnika povabiti za osebno obrazložitev oziroma predstavitev projekta, saj ga k temu določbe razpisa ne zavezujejo, kot pa je tudi pojasnil toženec v odgovoru na tožbo, projekt tožnika ni vseboval takih nejasnosti, ki bi jih bilo treba na tak način odpraviti.

Iz izpodbijanega sklepa je nadalje razvidno, da je tožnik po kvantitativnih merilih prejel 70 točk (za inovativnost 20 točk, za razvoj tehnologije v podjetju 20 točk in za tržno naravnanost 30 točk), kar pomeni, da je njegova prijava prešla v kvalitativno analizo, ker je dosegla več kot 50 točk. Tako je tožnikova trditev, da bi moral njegov projekt po kvantitativnih merilih prejeti 90 točk (za inovativnost bi moral projekt po njegovem mnenju prejeti 40 točk), za odločitev irelevantna, saj gre pri kvantitativnih merilih oziroma določenem številu zbranih točk pri teh merilih za pogoj, da se vlogo oziroma projekt nato obravnava kvalitativno. S tožnikom se pa sodišče sicer strinja, da je v delu, ki se nanaša na kvalitativno analizo projekta, obrazložitev bolj skopa, saj je toženec navedel le, da gre pri projektu za razvoj računalniške aplikacije, ki so zelo zastopane na trgu, da se trendi ponudb večajo in je zato ocena uspešnosti zaključka projekta negativna, kar pomeni, da je obrazložitev podana le glede prvega kriterija Kvalitativne analize. Ker pa morajo biti pri kvalitativni analizi vsi kriteriji izpolnjeni kumulativno, da lahko vloga pridobi subvencijo, toženec s tem, ko ni navedel, da pa tožnik izpolnjuje ostale tri kriterije, ni zagrešil takšne bistvene kršitve pravil postopka, ki bi terjale odpravo izpodbijanega sklepa. Povzete navedbe o kriteriju ekonomske upravičenosti projekta glede na situacijo na trgu pa nedvomno izkazujejo, da je komisija projekt obravnavala in ga vsebinsko tudi ocenila, kar pa dodatno posredno potrjuje še konkretno poimenovanje podobnih storitev na trgu, ki izhajajo iz odgovora na tožbo toženca. Z navedbami o predvideni rasti podjetja (in časovno opredeljenemu številu novih naročnikov te storitve), in Strokovnega mnenja dr. A.A., ki so iz lastnega vira tožnika, brez analiz storitve na trgu povpraševanja, ki bi potencialno pokazale dejansko potrebo po teh storitvah, pa tožnik drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovil toženec, tj. da je trg na tem področju zasičen oziroma da se večajo trendi ponudb, tudi ne more izkazati.

Sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, saj so že podatki spisa dali zanesljivo podlago za odločitev v zadevi (določba 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10).

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter, da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

K 2. točki izreka: Stroškovni zahtevek tožnika in toženca je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.