Jedro

Eden od ugovornih razlogov, s katerimi je mogoče nasprotovati sklepu o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, je tudi okoliščina, da je bil nad družbo začet stečajni postopek. Registrsko sodišče na to okoliščino ne pazi po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - v I. točki izreka: ugotovilo, da je izvršilni postopek prekinjen od 22. 12. 2009; - v II. točki izreka: sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom z dne 19. 12. 2008 proti dolžniku – gospodarski družbi M. d.o.o. - v stečaju, na podlagi 442. člena ZFPPIPP nadaljuje proti novi dolžnici T. F. kot družbenici in pravni naslednici izbrisane gospodarske družbe; - v III. točki izreka: sklenilo, da se izvršilni postopek nadaljuje tudi z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem denarnih sredstev na dolžničinem transakcijskem računu pri D. d.d. 2. Zoper ta sklep je dolžnica vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da sta bila sodba in sklep, na podlagi katerih je bil v predmetni zadevi izdan sklep o izvršbi, izdana v postopku med upnico in družbo M. d.o.o., v kateri je bila dolžnica zgolj pasivna družbenica. Ne drži torej, da je dolžnica kot aktivna družbenica v smislu 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) prevzela obveznosti izbrisane družbe in posledično odgovarja za njihovo izpolnitev. Poleg tega pa je iz podatkov v sodnem registru razvidno, da je bila družba izbrisana po tem, ko je bil nad njo začet stečajni postopek. To jasno izhaja iz zapisa firme ob izbrisu: M. d.o.o. - v stečaju. Stečajni postopek nad družbo je bil začet 10. 12. 2009, dne 22. 12. 2009 pa je bila družba izbrisana iz sodnega registra. Pravne posledice stečaja nad družbo so torej nastopile pred izbrisom družbe, zato je družbo treba obravnavati kot stečajnega dolžnika in ne zgolj kot družbo, ki je izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Glede na določbo 435. člena ZFPPIPP v primeru začetka stečajnega postopka tudi ni pogojev za vodenje postopka izbrisa. Glede na to, da je bil nad družbo začet stečajni postopek, bi morala upnica prijaviti svoje terjatve v stečaj, sicer jih ne more več uveljavljati. Upnica svojih terjatev do družbe očitno ni prijavila v stečaj, torej nima več pravne podlage za uveljavljanje terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. Če bi sodišče zavrnilo ugovor zaradi začetega stečajnega postopka, pa dolžnica poudarja, da ni aktivna družbenica v smislu 442. člena ZFPPIPP. Ob prenehanju izbrisane družbe je sicer imela položaj družbenice, vendar v izbrisani družbi pred njenim prenehanjem ni imela možnosti vplivati na njeno upravljanje in poslovanje v smislu 2. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Dolžnica je sicer imela več kot 25 % glasovalnih pravic, bila je tudi pooblaščena za zastopanje družbe, vendar je šlo le za formalno ureditev v družbi. Dolžnica ne bi in ni mogla doseči, da bi izbrisana družba pravočasno izvedla ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da bi v zakonskih rokih predlagala začetek stečajnega postopka. Preostala dva družbenika Š. Ž. in P. Ž. sta bila tista, ki sta razpolagala z znanjem o podjetništvu, sama pa ni imela nobenega znanja o upravljanju družbe. V začetku je bilo sodelovanje uspešno, kasneje pa sta navedena družbenika dolžnico povsem izključila iz poslovanja družbe. V zadnjih letih pred izbrisom, predvsem od leta 2007 dalje, sta navedena družbenika družbo močno finančno izčrpavala. Čeprav je bila nova dolžnica formalno direktorica, je dejansko zgolj opravljala delo za navedena družbenika, in sicer za mesečno plačilo 600,00 EUR. V letih 2008 in 2009 so se pritiski in grožnje stopnjevale, dolžnica pa je bila poleti 2008 prisiljena opustiti delo pri družbi. Ko je po sklepu naključij ugotovila, da sta jo navedena družbenika izkoristila, da bi se finančno okoristila, je poskušala storiti vse, da bi preprečila najhujše posledice, ki ji grozijo zaradi ravnanj družbenikov. Dolžnica je ugotovila, da sta družbenika brez njene vednosti na družbo brezplačno prenesla svoja poslovna deleža, ker naj je ne bi mogla dobiti in obvestiti o nastali situaciji. Njuna utemeljitev brezplačnega prenosa poslovnih deležev na družbo je izmišljena in neutemeljena, notarski zapis o brezplačni odsvojitvi poslovnih deležev bo dolžnica izpodbijala po sodni poti. Da je bilo poslovodenje družbe dejansko v domeni Š. Ž. in P. Ž., dokazuje že sam naslov družbe na Š. ulici XX v K. Na tem naslovu imajo namreč sedež še štiri podjetja, v katerih sta navedena družbenika bodisi direktorja bodisi edina družbenika, na te družbe pa sta tudi preusmerila finančna sredstva, ki sta jih črpala v okviru poslovanja izbrisane družbe. Zoper oba družbenika je dolžnica vložila tudi kazensko ovadbo, ki je bila odstopljena Okrožnemu državnemu tožilstvu v K., kar potrjuje utemeljen sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Da dolžnica v izbrisani družbi pred njenim prenehanjem ni imela možnosti vplivati na njeno upravljanje in poslovanje, pa dokazuje tudi dejstvo, da je dolžnica dvakrat predlagala stečaj nad družbo. Prvič je stečaj predlagala 22. 07. 2009 in v predlogu sodišče zaprosila, da ji pošto vroča na njen osebni naslov, vendar sodišče te njene prošnje ni upoštevalo. Nalog za plačilo predujma za začetek stečajnega postopka je sodišče vročalo na sedež družbe, ki pa očitno ni imel urejenega predalčnika oz. je sodno pisanje prestregel nekdo drug. Ker predujem ni bil plačan, je Okrožno sodišče v K. postopek St XXX/2009 zaključilo. Nato je nova dolžnica pri istem sodišču 10. 11. 2009 drugič vložila predlog za začetek stečajnega postopka nad družbo in sklep o začetku stečajnega postopka St YYYY/2009 je bil izdan 10. 12. 2009. Kljub temu je bila družba izbrisana, saj sta jo družbenika Š. Ž. in P. Ž. očitno prehitela s svojim ravnanjem glede poslovodenja družbe, pri čemer sta se sama izognila vsem finančnim obveznostim v zvezi s statusom družbenikov. Dolžnica si je torej skrbno prizadevala vplivati na poslovanje družbe, vendar sta jo preostala dva družbenika izigrala in dejansko onesposobila. Za presojo vprašanja, ali je določen družbenik imel aktivno vlogo v družbi, je treba ugotavljati dejansko vzpostavljena notranja razmerja med družbeniki kot tudi dejansko možnost vplivati na upravljanje in poslovanje družbe, ne pa zgolj formalno ureditev. Predlaga izvedbo številnih dokazov. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi, upnici pa naloži povrnitev dolžničinih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo meni, da je dolžničina pritožba nedopustna. Po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) lahko novi dolžnik po pravnomočnem sklepu o izvršbi zoper prvotnega dolžnika vloži le ugovor, da obveznost nanj ni prešla (56. a člen ZIZ), zato dolžnica nima na voljo pritožbe kot pravnega sredstva zoper sklep o nadaljevanju izvršbe. Razen tega pa nad prvotno dolžnico stečaj ni bil opravljen oz. je bil predlog za začetek stečajnega postopka zavržen. Posledično prvotna dolžnica ni bila nikoli v stečaju, zato ni podlage za uporabo določb ZFPPIPP, ki določajo usodo terjatev upnikov zoper stečajnega dolžnika. Obstaja pa pravnomočna odločba registrskega sodišča o izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije. Na to sodno odločbo upnica tudi navezuje svoj zahtevek do dolžnice. Zoper prvotno dolžnico je bil 10. 12. 2009 res začet stečajni postopek, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod St YYYY/2009, vendar je bil 01. 03. 2010 izdan sklep, s katerim je sodišče sklep o začetku stečajnega postopka razveljavilo ter dolžničin predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo. Zoper prvotno dolžnico tako stečajnega postopka ni bilo. Je pa upnica, preden so nastopile pravne posledice sklepa z dne 01. 03. 2010, pravočasno 10. 03. 2010 svoje terjatve do dolžnice priglasila v stečaju. Glede na pravne posledice sklepa o razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka zoper prvotno dolžnico stečaj ni bil začet in je zato neutemeljeno dolžničino sklicevanje na določila ZFPPIPP. Dejstvo je, da je bila prvotna dolžnica izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije ter tako dolžnica odgovarja za njene obveznosti. Predlaga izvedbo dokazov v zvezi z navedenimi dejstvi. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj meni, da je dolžnica aktivna družbenica izbrisane družbe. Predlaga zavrženje pritožbe kot nedopustne in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

6. Ne drži upničina navedba v odgovoru na pritožbo, da zoper izpodbijani sklep pritožba ni dovoljena. V primeru, ko sodišče na upnikov predlog dovoli nadaljevanje izvršbe z družbenikom izbrisane družbe, ima namreč družbenik (kot novi dolžnik) možnost vložiti več pravnih sredstev: procesno odločitev o nadaljevanju izvršbe lahko izpodbija s pritožbo, zoper tisti del sklepa o nadaljevanju postopka, v katerem je dovoljeno novo izvršilno sredstvo, lahko vloži ugovor, zoper pravnomočen sklep o izvršbi, izdan zoper prvotnega dolžnika, pa lahko vloži ugovor novega dolžnika po 56. a členu ZIZ.

7. Pritožnica nasprotuje odločitvi o nadaljevanju izvršbe zoper njo z utemeljitvijo, da je bila družba (prvotna dolžnica) izbrisana iz sodnega registra po tem, ko je bil nad njo začet stečajni postopek. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta pritožbeni očitek ni pravno pomemben, saj je v konkretnem primeru bistveno, da je bila prvotna dolžnica iz sodnega registra izbrisana na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu brez likvidacije (izdanega na podlagi 440. člena ZFPPIPP), ne pa na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka (izdanega na podlagi 377. člena ZFPPIPP). Eden od ugovornih razlogov, s katerimi je mogoče nasprotovati sklepu o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, je sicer res tudi okoliščina, da je bil nad družbo začet stečajni postopek (2. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP), vendar pa bi dolžnica morala ta ugovorni razlog uveljavljati v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki pa se je že pravnomočno zaključil z izbrisom družbe iz sodnega registra.(1)

8. Sklep o nadaljevanju izvršbe z družbenikom izbrisane družbe je le sklep procesnega vodstva, ki ga sodišče izda, če so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka, in ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti. Zato dolžnica v pritožbi zoper ta sklep ne more uveljavljati ugovornega razloga iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da obveznost izbrisane družbe ni prešla nanjo, ker ni bila aktivna družbenica izbrisane družbe. Ob reševanju pritožbe zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe pritožbeno sodišče presoja le vprašanje, ali je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper osebo, ki bi utegnila biti aktivni družbenik izbrisane družbe (šesti in sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP). Osnovna predpostavka za to, da bi neka oseba sploh lahko bila aktivni družbenik izbrisane družbe, pa je po zakonski ureditvi po uveljavitvi novele ZFPPIPP-A (ko je bil izbrisana prvotna dolžnica) ta, da je oseba, ki naj bi bila aktivni družbenik, v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe imela položaj njenega družbenika. Glede na to, da je bila dolžnica vpisana kot družbenica s 50 % poslovnim deležem v družbi vse do izbrisa družbe iz sodnega registra, dolžnica pa v pritožbi temu niti ne nasprotuje, izpodbijani odločitvi o nadaljevanje izvršbe zoper dolžnico ni mogoče očitati nepravilnosti.

9. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče dolžničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnica zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Glede na to, da je odgovor na pritožbo le fakultativna procesna vloga, ki v konkretnem primeru k odločitvi o pritožbi ni v ničemer pripomogla, je pritožbeno sodišče odločilo, da je tudi upnica dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Kot je razvidno iz določb 7. poglavja, ki urejajo postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, registrsko sodišče na okoliščino, da je bil po začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije začet stečajni postopek, ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le v primeru, da je bil zoper sklep o začetku postopka izbrisa vložen dopusten oz. utemeljen ugovor (prim. prvi odstavek 438. člena ZFPPIPP).