Jedro

Prav pravilna ugotovitev, ali je bil revidentov izostanek opravičen ali ne (ne pa vprašanje pravilnega vodenja postopkov za priznanje pravic iz zdravstvenega varstva), je bistvena tudi za odločitev, ali je revident zaradi svojih izostankov huje kršil delovne obveznosti ali ne, in posledično, ali mu je delovno razmerje prenehalo zaradi tehtnega razloga (zakonito) ali ne (nezakonito).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo tožnikovemu zahtevku za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 6.9.1993 in 11.10.1993, s katerima je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki zaradi ugotovljene hujše kršitve delovnih obveznosti in razsodilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 16.10.1993, ampak da še traja, mu priznalo tudi uveljavljane pravice iz dela in po delu ter odmerjene stroške postopka.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbi tožene stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek tožnika kot neutemeljen zavrnilo.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodba sodišča s tem, ko sodišče spreminja svoje prvotno materialnopravno stališče vzbuja dvom o nepristanosti sodišča, nižjemu sodišču povzroča nepotrebno delo, strankam pa dodatne stroške. Bistveno pa je, da je s takim odločanjem tožniku bila odvzeta možnost pravnega sredstva (kršenje 14., 22. in 25. člena Ustave), saj ni mogel dokazovati, da v spornem obdobju ni bil neopravičeno odsoten z dela. Pri tem ugotovitev sodišča, da tožnik v času od 28.6. - 30.6.1993 ni bil odsoten upravičeno, ne temelji na listinah v spisu, saj iz mnenja zdravniške komisije z dne 6.7.1993 izhaja nekaj povsem drugega.

Sodišče je napačno tolmačilo tudi določbe pravilnika tožene stranke v zvezi z ugotavljanjem hujše kršitve delovnih obveznosti. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizjo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77 ter na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP-77). Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče kršitve iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77 ni ugotovilo.

Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP-77 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v delu, kjer revizija graja ugotovitev dejanskega stanja, ni preizkušalo.

Ob reševanju revizije je revizijsko sodišče ugotovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77, ki jo uveljavlja revizija.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče ugotovilo, da so razlogi sodbe v nasprotju z vsebino listin v spisu. V obrazložitvi sodbe je navedeno, da je revident izostal z dela neopravičeno v dneh od 28.6.-30.6.1993, med tem ko je bil njegov izostanek upravičen v času od 19.7.-21.7.1993. Do enakega zaključka, ki ga je nato v obravnavani sodbi zavzelo tudi sodišče prve stopnje, je prišlo sodišče druge stopnje že v sklepu Pdp 412/95-5 z dne 6.9.1996. Takrat je ugotovilo, da izvid in mnenje zdravniške komisije I. stopnje z dne 6.7.1993 ne govori o datumu, od kdaj je tožnik upravičen do bolniškega staleža za poln delovni čas, ker določa le upravičenost tega staleža do 18.7.1993. Pri tem pa je, enako kot tudi v izpodbijani sodbi, spregledalo, da je v začetku mnenja, še pred anamnestičnimi podatki revidenta, navedeno, da je bil revident začasno nezmožen za delo od 14.6.1993 in v "mnenju" na koncu, da je stalež upravičen do 18.7.1993 (priloga A3). Podobno besedilo ima tudi izvid in mnenje z dne 3.8.1993, v katerem zdravniška komisija I. stopnje ugotavlja, da je bil revident začasno nezmožen za delo od 14.6.1993 do 14.8.1993 (priloga A4). Glede na take listine v spisu, ko je čas od 28.6.-30.6.1993 znotraj datumov, za katere zdravniška komisija ugotavlja, da je bil revident začasno nezmožen za delo, kar je sodišče povzelo tudi v izpodbijani sodbi, postane nejasno, zakaj naj bi bila revidentova odsotnost v še preostalem spornem obdobju neopravičena, če je bil v tem času za delo začasno nezmožen. Ob pomanjkanju drugih dokazov v spisu, ki bi bili drugačni od ugotovitev zdravniških komisij, je ugotoviti nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin v spisu. Pri tem ne gre spregledati, da je prav pravilna ugotovitev, ali je bil revidentov izostanek opravičen ali ne (ne pa vprašanje pravilnega vodenja postopkov za priznanje pravic iz zdravstvenega varstva), bistvena tudi za odločitev, ali je revident zaradi svojih izostankov huje kršil delovne obveznosti ali ne, in posledično, ali mu je delovno razmerje prenehalo zaradi tehtega razloga (zakonito) ali ne (nezakonito).

Ker je pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP-77, je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP-77 sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

O stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 166. člena ZPP-77. Sodišče je določbe ZPP-77 uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).