Jedro

Glede na napotitveni sklep z dne 3. 10. 2017, s katerim je stečajno sodišče na pravdo napotilo tožečo stranko, je pomembno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi uveljavljanja prerekane ločitvene pravice. Čim je na pravdo napoten upnik, mora namreč tožbo vložiti po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP.

Nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da se prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki narekuje dolžnost vložitve dajatvene tožbe) nanaša le na primere, ko je prerekana samo ločitvena pravica in ne tudi sama terjatev, pa negira že drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki določa, da če je prerekana tudi terjatev, mora upnik s tožbo iz prvega odstavka tega člena zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi: "Ugotovi se, da obstoji prerekana ločitvena pravica tožeče stranke T. d.o.o. v stečajnem postopku pod opr. št. St .../2016 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, na terjatvi, ki jo ima tožena stranka M. d.o.o. – v stečaju do svojega dolžnika O., MŠ: ..., DŠ: ..., in sicer do višine terjatve tožeče stranke navedene pod točko I. izreka." zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 1.807,21 EUR pritožbenih stroškov, in sicer v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške odgovora na pritožbo pa je tožeča stranka dolžna kriti sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji prerekana terjatev tožeče stranke T. d. o. o. do tožene stranke M. d. o. o. - v stečaju, v stečajnem postopku pod opr. št. St .../2016 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, v znesku 272.209,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 2. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) in da obstoji tudi prerekana ločitvena pravica tožeče stranke T. d. o. o. v stečajnem postopku pod opr. št. St .../2016 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, na terjatvi, ki jo ima tožena stranka M. d. o. o. do svojega dolžnika O., in sicer do višine terjatve tožeče stranke navedene pod točko I. izreka (II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati njene pravdne stroške v znesku 5.467,15 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila (III. točka izreka sodbe sodišče prve stopnje).

2. Zoper II. in III. točko izreka citirane sodbe je tožena stranka vložila pritožbo. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijani II. točki izreka (v zvezi z ugotovitvijo obstoja prerekane ločitvene pravice na terjatvi) spremeni tako, da tožbeni zahtevek v tem delu zavrže. Zahtevala je povračilo stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbene stroške je priglasila v specificiranem stroškovniku.

3. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno stroškovno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ker je bila sodna odločba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-E, se glede na določbi prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem pritožbenem postopku uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku, vključno z novelo E (v nadaljevanju: ZPP).

6. Tožeča stranka je s tožbo, vloženo dne 30. 10. 2017, zahtevala ugotovitev obstoja prerekane terjatve, prav tako tudi ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice na terjatvi, ki jo ima tožena stranka (tj. stečajni dolžnik) do svojega dolžnika O., in sicer do višine upnikove terjatve. Pri tem je v zvezi s terjatvijo navedla, da izvira iz pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 20406/2016 z dne 3. 3. 2016, v zvezi z ločitveno pravico pa da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom o rubežu terjatve opr. št. 20406/2016 z dne 4. 5. 2016 dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, da je ta sklep postal pravnomočen dne 3. 6. 2016, da je sodišče nadalje dovolilo tudi prenos zarubljene terjatve (kar izhaja iz sklepa o prenosu terjatve Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 20406/2016 z dne 7. 12. 2016) ter da je sklep o prenosu terjatve postal pravnomočen in izvršljiv dne 23. 2. 2017. Tožeča stranka je na podlagi navedenega v stečajnem postopku opr. št. St .../2016, ki se vodi nad toženo stranko, prijavila terjatev, ki na dan uvedbe stečajnega postopka (tj. 24. 2. 2017) znaša skupaj 272.209,01 EUR (ter zahtevala plačilo tega zneska z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od 25. 2. 2017 dalje do plačila), in ločitveno pravico, skladno s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o prenosu terjatve z dne 7. 12. 2016, tj. zarubljeno terjatev in s tem zastavno pravico na terjatvi, ki jo ima tožena stranka do svojega dolžnika, in sicer do višine upnikove oziroma tožničine terjatve (ter predlagala, da se terjatev tožeče stranke prednostno poplača iz premoženja, ki ga bo tožena stranka oziroma stečajni dolžnik dobil iz terjatve do dolžnikovega dolžnika). Stečajni upravitelj je terjatev tožeče stranke v znesku 272.209,01 EUR v celoti prerekal, prav tako tudi prijavljeno ločitveno pravico.

7. Sodišče prve stopnje je tako postavljenemu tožbenemu zahtevku ugodilo – ugotovilo je obstoj prerekane terjatve in obstoj prerekane ločitvene pravice kot je to zahtevala tožeča stranka (prim. 1. točka obrazložitve te sodbe).

8. Tožena stranka z obravnavano pritožbo odločitve, ki izhaja iz I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje (tj. ugotovitve, da obstoji prerekana terjatev tožeče stranke T. d. o. o. do tožene stranke M. d. o. o. - v stečaju, v stečajnem postopku pod opr. št. St .../2016 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, v znesku 272.209,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 2. 2017 dalje do plačila) ne izpodbija. Strinja se tudi s presojo prvostopenjskega sodišča, da vprašanje pravilne napotitve na pravdo (in s tem obstoječi pravni interes) ne more biti več predmet presoje v tem postopku. Upira pa se odločitvi iz II. točke prvostopenjske sodbe in stališču, ki ga je sodišče prve stopnje v 11. točki svoje obrazložitve sprejelo v zvezi z ločitveno pravico. Očita mu, da je nepravilno tolmačilo določbi 305. in 308. člena ZFPPIPP in posledično odločitev zmotno oprlo na določbo 308. člena ZFPPIPP ter ponavlja, da bi tožeča stranka morala postopati skladno z določbo 305. člena ZFPPIPP.

9. Iz razlogov, predstavljenih v nadaljevanju, pritožbeno sodišče pritožbenim navedbam tožene stranke pritrjuje.

10. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru pravilno ugotovilo, da iz Končnega seznama prijavljenih (pravilno: preizkušenih) terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 2. 10. 2017 izhaja, da je stečajni upravitelj prerekal tako prijavljeno terjatev tožeče stranke do tožene stranke kot tudi prijavljeno ločitveno pravico ter da je sodišče s sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic St .../2016 z dne 3. 10. 2017 na pravdo napotilo tožečo stranko. Prav tako je na ugovor tožnice, da bi skladno s 308. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) tožbo na ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice moral vložiti stečajni upravitelj, tudi pravilno odgovorilo, da se na podlagi pravnomočnega napotitvenega sklepa domneva, da ima stranka, ki je bila napotena na pravdo, pravno korist, da pravdo začne in je le te ni treba izkazovati, sodišču pa ne ugotavljati. Vprašanje pravilne napotitve na pravdo (in s tem obstoječi pravni interes) ne more biti več predmet presoje v tem postopku (VSRS sklep III Ips 114/2014 idr.). V kolikor je tožeča stranka namreč menila, da nima pravnega interesa za vložitev predmetne tožbe, bi namreč morala vložiti pritožbo zoper sklep St .../2016 z dne 3. 10. 2017. 11. Po presoji pritožbenega sodišča pa se ni mogoče strinjati z njegovim nadaljnjim stališčem, da ugovor tožene stranke, da bi morala tožeča stranka tožbeni zahtevek iz II. točke oblikovati skladno z določbo 305. člena ZFPPIPP, ni utemeljen, saj je tožeča stranka ločitveno pravico pridobila z izvršilnim naslovom in da zato v poštev pride uporaba določbe 308. člena ZFPPIPP, po kateri se mora vložiti tožba na ugotovitev ločitvene pravice ter da se sodna praksa, ki narekuje dolžnost vložitve dajatvene tožbe, nanaša le na primere, ko je prerekana samo ločitvena pravica in ne tudi sama terjatev (pri čemer se sklicuje na VSRS sodba III Ips 150/2015).

12. Upnik, katerega ločitvena pravica je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, če ni v 306., 307. ali 308. členu ZFPPIPP drugače določeno (prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP). Če je prerekana tudi terjatev, mora upnik s tožbo iz prvega odstavka tega člena zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu (drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP). Pravila, določena v členu 308 ZFPPIPP se uporabljajo, če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 308. člena ZFPPIPP). Če je prerekana upnikova ločitvena pravica iz prvega odstavka tega člena, mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti: 1. če je ločitveno pravico prerekal, ker je bila pridobljena z izpodbojnim pravnim dejanjem iz 271. člena ZFPPIPP: tožbo v skladu z 275. členom ZFPPIPP, 2. v drugih primerih: tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja (drugi odstavek 308. člena ZFPPIPP). Tožbo iz 2. točke drugega odstavka tega člena mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico, vložiti proti upniku, katerega ločitveno pravico je prerekal (tretji odstavek 308. člena ZFPPIPP).

13. Glede na napotitveni sklep St .../2016 z dne 3. 10. 2017, s katerim je stečajno sodišče na pravdo napotilo tožečo stranko, je pomembno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi uveljavljanja prerekane ločitvene pravice. Čim je na pravdo napoten upnik, mora namreč tožbo vložiti po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP. V takem primeru mora zato za uveljavitev ločitvene pravice proti tistim, ki so upnikovo ločitveno pravico prerekali, vložiti dajatveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Upoštevaje določbo prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP tako za uveljavljanje ločitvene pravice ne zadošča zgolj ugotovitveni zahtevek, saj ugotovitvena sodba ne vzpostavlja stanja, ki bi tožniku omogočalo prednostno poplačilo njegovih terjatev. Smisel uveljavljanja ločitvene pravice namreč z izdajo ugotovitvene sodbe ne bi bil dosežen, saj šele s sodbo, s katero je stečajnemu dolžniku naloženo prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, upnik lahko doseže svoj cilj (tako tudi v sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 150/2015).

14. Obrazložitvi prvostopenjskega sodišča, da pride v poštev uporaba določbe 308. člena ZFPPIPP, po kateri se mora vložiti tožba na ugotovitev obstoja ločitvene pravice, skladno z obrazloženim torej ni mogoče slediti. Takšna tožba tudi ne ustreza dikciji samega zakona. Nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da se prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki narekuje dolžnost vložitve dajatvene tožbe) nanaša le na primere, ko je prerekana samo ločitvena pravica in ne tudi sama terjatev, pa negira že drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki določa, da če je prerekana tudi terjatev, mora upnik s tožbo iz prvega odstavka tega člena zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu).

15. Pritožnica zato pravilno opozarja, da ker sta bili v konkretnem primeru prerekani tako terjatev kot tudi ločitvena pravica, bi tožeča stranka morala poleg zahtevka za ugotovitev obstoja prerekane terjatve (po drugem odstavku 305. člena ZFPPIPP) uveljavljati še zahtevek, da sodišče stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Za sklep, da se dolžnost vložitve dajatvene tožbe nanaša samo na primer, ko je prerekana samo ločitvena pravica in ne tudi sama terjatev - kot že obrazloženo - ni videti podlage. Tega po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče razbrati niti iz odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, na katero se sklicuje prvostopenjsko sodišče. V omenjeni zadevi je šlo za primer, ko je bila prerekana samo ločitvena pravica ne pa tudi terjatev.

16. Po vsem povedanem se torej izkaže, da tožbeni zahtevek tožeče stranke ni bil pravilno oblikovan in ga je kot takšnega potrebno zavrniti. Pritožbi tožene stranke je zato pritožbeno sodišče delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točke izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice zavrnilo (358. člen ZPP).

17. Ker delna sprememba odločitve o glavni stvari v tem primeru ni imela za posledico tudi spremembe odločitve o pravdnih stroških (kot vrednost spornega predmeta je določena vrednost 272.209,01 EUR, sodišče prve stopnje pa je v I. točki izreka ugotovilo, da terjatev tožeče stranke do tožene stranke v tem znesku obstoji, v zvezi z zahtevkom zaradi uveljavitve ločitvene pravice pa posebni stroški v prvostopenjskem postopku niso nastali), pa je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zoper III. točko izreka in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (353. člen ZPP). Razlogov izpodbijane sodbe v zvezi s pravdnimi stroški tožena stranka s pritožbenimi razlogi tudi ni izrecno izpodbijala, pri preizkusu izpodbijane odločitve pa pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP dolžno paziti uradoma.

18. Pritožnica je s pritožbo uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Tožeča stranka ji je zato dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka, katere je pritožbeno sodišče odmerilo skladno s priglašenim stroškovnikom na vlogi z dne 9. 5. 2019. Stroške odgovora na pritožbo je tožeča stranka dolžna nositi sama.

19. Toženi stranki je priznalo: - sodno takso v višini 44,00 EUR (sklep z dne 5. 7. 2019), - za pritožbo zoper sodbo 2375 točk, - za izdatke 33,75 točk (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife) ter 22 % DDV. Tožeča stranka mora torej skladno z obrazloženim toženi stranki povrniti 1.807,21 EUR pritožbenih stroškov, in sicer v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.