Jedro

Posledic, ki bi jih imel začetek stečajnega postopka na položaj samostojnega podjetnika posameznika kot zavarovanca iz naslova obveznih zavarovanj oziroma člana OZ in s tem na njegov položaj zavezanca za (obvezne) prispevke in članarino OZ, noben zakon, vključno z ZPPSL, ne določa. To pa pomeni, da je bil tudi za obdobje po začetku stečaja, dolžan dostaviti davčnemu organu skladno s 16. členom ZPSV obračun prispevkov ter da so mu bili, ker tega ni storil, utemeljeno in skladno z določbami 112. člena ZDavP prispevki in članarina OZ odmerjeni in naloženi v plačilo z odločbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo se v izreku ugotavlja, da tožnik kot zavezanec ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost in drugih dajatev za mesec november 2004, ugotavlja se, koliko znašajo posamezni prispevki in članarina Obrtni zbornici, obračunani od zavarovalne osnove 117 500,00 SIT, ter nalaga tožniku kot zavezancu, da neporavnane prispevke in druge dajatve plača v 30 dneh po vročitvi odločbe na prehodni račun, sicer se bodo po preteku tega roka zaračunale zamudne obresti in začel postopek davčne izvršbe. Navedeno je še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve. Iz obrazložitve sledi, da je bilo v postopku kontrole pri tožniku ugotovljeno, da ni obračunal in plačal dajatev za navedeni mesec v skladu z določbami 4. in 6. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96 do 97/01 - v nadaljevanju: ZPSV) in 223. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 42/04 - v nadaljevanju: ZDavP) ter da za navedeni mesec tudi ni predložil obračuna prispevkov, kot to določa 16. člen ZPSV. Zato je davčni organ na podlagi 112. člena ZDavP sam ugotovil predpisane obveznosti od zavarovalne osnove, določene skladno z 209. členom ZPIZ ter po prispevnih stopnjah iz 8. do 14. člena ZPSV. Rok za plačilo prispevkov je naveden v 4. členu ZPSV in 223. členu ZDavP, 16. člen ZPSV pa zavezancu nalaga, da je dolžan in do kdaj je dolžan predložiti davčnemu organu obračun prispevkov. Višino članarine OZ in Območnih OZ določajo sklepi skupščin obrtnih zbornic. V nadaljevanju se navaja še zakonska podlaga za obračun zamudnih obresti in za začetek teka zamudnih obresti, rok za izvršitev odločbe in prisilno izterjavo ter zakonska podlaga za izvršljivost izpodbijane odločbe.

Pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo je drugostopni davčni organ zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih navaja, da se v celoti strinja z odločitvijo prve stopnje. Pri tem se sklicuje na določbe 30. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 - v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki določa, da traja pokojninsko in invalidsko zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja. Poleg tega je v 33. členu ZPIZ-1 določen začetek in zaključek zavarovanja za posamezne kategorije samozaposlenih oseb. Obvezno zavarovanje samostojnega podjetnika posameznika, v skladu s 1. alineo 33. člena ZPIZ-1 traja od dne vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov do izbrisa iz takega razvida. Prav tako je na podlagi 5. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 - v nadaljevanju: ZZVZZ) določeno, da so osebe, ki samostojno opravljajo poklicno ali gospodarsko dejavnost kot edini in glavni poklic, vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje. V prvem odstavku 6. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94 - v nadaljevanju: Pravila) je določeno, da lastnost zavarovane osebe pridobi oseba z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za vključitev, in jo izgubi z dnem, ko za takšno prijavo ne izpolnjuje pogojev. Podlaga za obveznost obračuna prispevkov za socialno varnost je torej status samostojnega podjetnika posameznika, ki se pridobi s priglasitvijo in preneha z izbrisom iz registra. Tudi članarina OZ je vezana na članstvo in šele z izbrisom iz obrtnega registra oziroma z izbrisom iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov ta obveznost preneha, kar sledi iz 39. člena Obrtnega zakona in 13. člena Pravilnika o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru. Po določbi drugega odstavka 171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 do 52/99 - v nadaljevanju: ZPPSL) dolžnik preneha z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register. Na tej podlagi pa se prijavi prenehanje poslovanja samostojnega podjetnika oziroma izbris iz registra. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da z začetkom stečajnega postopka pride do omejitev pooblastil in pravic samostojnega podjetnika, zaradi česar naj bi tožnik ne imel več nobenih pooblastil v zvezi s samostojnim podjetništvom, tožena stranka pojasni, da navedena posledica v položaj stečajnega dolžnika kot zavezanca za prispevke in druge dajatve neposredno ne posega. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sodbi opr. št. I Up 248/2005-6 z dne 10. 10. 2006, iz katere sledi, da obveznost samostojnega podjetnika iz naslova prispevkov in članarine obstoji vse do njegovega izbrisa iz ustreznega registra, pri čemer se v primeru začetka stečajnega postopka izbris izvede šele na podlagi sklepa, s katerim se stečajni postopek konča. Sodišče tudi navaja, da samostojni podjetnik ni delavec v delovnem razmerju in da zato zanj ne veljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih in ZPPSL, ki se nanašajo na prenehanje delovnega razmerja delavcem ob začetku stečaja nad delodajalcem in posledično na varstvo pravic za primer brezposelnosti. Samostojni podjetnik je namreč sam delodajalec, zato so zanj obveznosti plačila prispevkov urejene v ZPIZ-1, ZZVZZ in ZPSV, za obvezno članarino Obrtni zbornici pa v 39. členu Obrtnega zakona. Vse te obveznosti pa so vezane na status samostojnega podjetnika posameznika, ki ga ta pridobi z vpisom in izgubi z izbrisom iz registra. Razen tega je v skladu s tretjim odstavkom 23. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00 - v nadaljevanju: ZMEPIZ) zavezanec za vlaganje prijav in odjav v zavarovanje zavarovanec in torej s.p. sam, stečajni upravitelj pa je po določbah ZMEPIZ pristojen vlagati prijave in odjave za zavarovanje delavcev, ki jim posledično zaradi začetka stečaja preneha delovno razmerje. Stečajni upravitelj po nobenem zakonu ni pristojen vlagati odjave zavarovanja za samozaposlenega, kar je tudi samostojni podjetnik. Pač pa je tožnik prenehal biti samostojni podjetnik in s tem zavarovanec oziroma član, če je stečaj nad njim že končan, z izbrisom iz ustreznega registra. Začetek stečajnega postopka bi lahko vplival na odmero neplačanih obveznosti le, če bi in kolikor bi take posledice določali zakoni, ki urejajo obravnavane dajatve, in sicer v besedilih, ki so veljala ob izdaji odločbe prve stopnje. Ker je odmerni postopek upravni postopek po uradni dolžnosti, lahko njegovo prekinitev oziroma prepoved uvedbe določi le izrecna zakonska določba, te pa ob izdaji prvostopne odločbe ni bilo v nobenem zakonu.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja, zato predlaga njeno odpravo. Navaja, da davčni organ ne upošteva posledic, ki jih ima stečajni postopek glede delovnega razmerja. To velja tudi za samostojnega podjetnika kot samozaposlenega, nad katerim je začet stečajni postopek. V skladu s 103. členom Zakona o delovnih razmerjih samostojni podjetnik izgubi status samozaposlenega, že po samem zakonu (drugi odstavek 105. člena ZPPSL) pa so vsa pooblastila podjetnika posameznika v stečaju prešla na stečajnega upravitelja. Davčni organ bi moral dejstvo, da je uveden stečaj nad tožečo stranko, upoštevati po uradni dolžnosti. O uvedbi stečaja je bil obveščen s sklepom. To bi moral zabeležiti v svojih evidencah ter upoštevati, da od uvedbe stečaja dalje samostojni podjetnik ni več zavezanec za prispevke in druge dajatve. ZPPSL samo izjemoma določa, da se lahko nadaljujejo posli, vendar je v takšnem primeru stečajni upravitelj dolžan skleniti delovno razmerje na novo, kar pomeni, da se avtomatično ne nadaljuje status samozaposlenega, ki ga je imel do začetka stečaja stečajni dolžnik kot samostojni podjetnik. Seveda pa tudi v takšnem primeru ni mogoče obračunavati prispevkov in drugih dajatev na način, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru, ko je med drugim zaračunal tudi članarino za OZ. Z začetkom stečajnega postopka je tožniku kot samostojnemu podjetniku po samem zakonu prenehalo delovno razmerje oziroma je izgubil status samozaposlenega in zato ni več zavezanec za prispevke, tudi ne tiste, ki so določeni v ZPIZ. Sklicevanje na ta zakon in ostale, ki uvajajo obveznosti za prispevke, zato ni utemeljeno.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Kot pravilno navaja v svojih razlogih že pritožbeni organ, je tožnik samostojni podjetnik posameznik in kot tak ni delavec v delovnem razmerju. Zato zanj ne veljajo določbe ZDR (103. člen) in ZPPSL (105. člen), ki se nanašajo na prenehanje delovnega razmerja delavcem ob začetku stečaja nad delodajalcem. Samostojni podjetnik je namreč sam delodajalec, zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na posledice, ki jih ima začet stečajni postopek glede delovnega razmerja in posledično glede plačila prispevkov in drugih dajatev iz tega naslova.

Čim pa je tako, je odločitev davčnih organov pravilna in zakonita. S tem to sodišče spreminja svoje dosedanje stališče in se pridružuje stališču, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče v sodbi, ki ga povzema drugostopni davčni organ v svoji odločbi (in ki se razlikuje od stališča, ki ga je Vrhovno sodišče sprejelo pred tem v sodbi z opr. št. I Up 708/2003-2 z dne 12. 1. 2006). Tudi to sodišče namreč, po ponovnem pregledu zakonske in podzakonske ureditve meni, da za to, da se prispevki in članarina OZ v primeru, kakršen je obravnavani, ne bi obračunali in naložili v plačilo, ni podlage, oziroma da je za izdajo izpodbijane odločbe podana zakonska in podzakonska podlaga, na katero se pravilno sklicuje že prvostopni organ v izpodbijani odločbi.

Posledic, ki bi jih imel začetek stečajnega postopka na položaj samostojnega podjetnika posameznika kot zavarovanca iz naslova obravnavanih (obveznih) zavarovanj oziroma člana OZ in s tem na njegov položaj zavezanca za (obvezne) prispevke in članarino OZ namreč noben zakon, vključno z ZPPSL, ne določa. Da je tožnik imel (prijavljen) položaj zavarovanca in člana OZ ob začetku stečaja in da se ta njegov položaj po zadevnih predpisih ni spremenil, pa v zadevi niti ni sporno. To pa pomeni, da je imel tožnik takšen položaj (tudi) v obdobju, na katerega se nanaša izpodbijana odločba. To pa obenem pomeni, da je bil tudi za to obdobje, in torej po začetku stečaja, dolžan dostaviti davčnemu organu skladno s 16. členom ZPSV obračun prispevkov ter da so mu bili, ker tega ni storil, utemeljeno in skladno z določbami 112. člena ZDavP prispevki in članarina OZ odmerjeni in naloženi v plačilo z odločbo. V nobenem zakonu namreč tudi ni določeno, da je v primeru, kakršen je obravnavani, davčni organ odvezan svoje dolžnosti, da začne in konča odmerni postopek po uradni dolžnosti, čim ugotovi, da so za to izpolnjeni predpisani pogoji.

Ker je torej izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo, na podlagi določb prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških upravnega spora je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

Sodišče je, glede na nesporno dejansko podlago, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.