Jedro

Učinek zaznambe izvršljivosti terjatve, zavarovane z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi izvršilnega naslova - notarskega zapisa o sporazumu strank.

Izrek

1. Pritožbi se u g o d i in sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da poslej glasi: "Sklep Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 15.9.1999, dn. št. 3138/98 - 8 se r a z v e l j a v i v delu, kjer je zavrnjen predlog za zaznambo izvršljivosti denarne terjatve."

2. Izbriše se zaznamba zavrnitve predloga za zaznambo izvršljivosti.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja zavrnilo kot neutemeljen in obdržalo v veljavi zemljiškoknjižni sklep Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 15.9.1999, dn.št. 3138/98. Presodilo je,da je pravilna odločitev, da se zavrne predlog za zaznambo izvršljivosti denarne terjatve upnika - predlagatelja.

Predlagatelj se je zoper takšen sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Navajal je,da vztraja pri trditvah v ugovoru, namreč, da meni,da si sodišče napačno razlaga 244.člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ker gre v tem primeru za ustanovitev zastavne pravice s klavzulo izvršljivosti z notarskim zapisom, ki je neposredno izvršljiv v skladu z določbo 4.člena Zakona o notariatu.Neposredno izvršljivost je notar potrdil, potem ko so s tem soglašali vsi zavezanci.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 245.členu določa, da vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve (v zemljiški knjigi) povzroči, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil kasneje. Smisel te določbe je, da upniku, ki ima izvršilni naslov proti dolžniku - lastniku zastavljene nepremičnine, v primeru,če slednji obremenjeno nepremičnino proda, ni treba zoper tretjega (pridobitelja obremenjene nepremičnine) vlagati hipotekarne tožbe zato, da bi dobil nov izvršilni naslov za izvršbo nad že obremenjeno nepremičnino, toda tokrat proti novemu lastniku nepremičnine. V tem je smisel določanja in zaznambe klavzule neposredne izvršljivosti terjatve.

Iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil predlagan vpis v zemljiško knjigo, izhaja, da si je upnik to pravico (takojšnje izvršbe tudi proti morebitnim novim lastnikom nepremičnine) zagotovil. Če je zemljiškoknjižno sodišče presodilo, da so izpolnjeni pogoji za predlagano vknjižbo hipoteke, potem ni ovire niti za zaznambo hkrati predlagane klavzule neposredne izvršljivosti.

Stališče sodišča druge stopnje je, da predloga predvsem ni mogoče zavrniti iz razloga, ker naj bi le izvršilno sodišče lahko določilo neposredno izvršljivost. Po določbi 4.člena Zakona o notariatu se celo predvideva, da se takšna klavzula dogovori, saj pravi: notarski zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. V konkretnem primeru je lahko dogovor predvidevan le med sočasno navzočimi osebami t.j. med upnikom in zavezancem, ker kaj takega po naravi ni mogoče določiti tudi za morebitne bodoče, še neznane lastnike obremenjene nepremičnine, le-ti pa ob nakupu dajo k klavzuli tiho soglasje, saj so s klavzulo seznanjeni zaradi publicitetnega učinka zaznambe v zemljiški knjigi.

Zakonski temelj zaznambe pa je v 244.členu ZIZ v zv. z 2.odstavkom

251.člena ZIZ, ker slednja določba pravi, da se za zavarovanje upnikove denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi sporazuma strank smiselno uporablja tudi 244.člen ZIZ, ki govori o zaznambi izvršljivosti v zemljiški knjigi.

Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje odločilo, kot izhaja iz izreka, na podlagi določbe 3.točke 95.člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK).