Jedro

V konkretni zadevi gre za spor med tožnico kot študentko in toženko kot izvajalko obveznega študijskega usposabljanja, zaradi poškodbe, za katero tožnica zatrjuje, da jo je utrpela med usposabljanjem pri toženki, zato je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, čeprav pravdni stranki nista imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Na kakšni podlagi je imela tožnica sklenjeno zavarovanje za primer poškodbe pri delu, ni pomembno, prav tako ne, da ni šlo za opravljanje volonterskega pripravništva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o spornem razmerju, ter da bo po pravnomočnosti tega sklepa spis odstopljen stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Tožnica se pritožuje zoper navedeni sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Pri toženki je opravljala delo na podlagi pogodbe o praktičnem usposabljanju. Šlo je za obvezno študijsko prakso, toženka pa jo je bila dolžna poučiti o varnem delu in ji zagotoviti sredstva in delovno opremo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 72/2006 in nasl.), ki se ne ukvarja z definicijo delovnega razmerja, ter spregledalo določbe Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; Ur. l. RS, št. 43/2011 in nasl.), ki v prvi in drugi točki 3. člena določa, da je delavec tudi oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja, delodajalec pa je vsakdo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi in oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu. Pravdni stranki sta bili glede na navedeno v odnosu delavca in delodajalca, zato je za odločanje o sporu pristojno delovno sodišče na podlagi b) točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.). Poleg tega je pristojnost delovnega sodišča podana tudi na podlagi točke e) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Tudi za delo študentov se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), glede na šesti in sedmi odstavek 211. člena ZDR-1. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz trditvene podlage tožbe, ki je bistvena za presojo stvarne pristojnosti sodišča (drugi odstavek 17. člena ZPP), izhaja, da je tožnica izvajala študijsko usposabljanje pri toženki, ko jo je dne 14. 7. 2020 v glavo brcnil konj v lasti toženke. Toženka je bila v času študijskega usposablja kot delodajalec dolžna delo organizirati tako, da bo potekalo varno. Zaradi poškodbe v času študijskega usposabljanja pri toženki, tožnica zahteva plačilo odškodnine.

6. Stvarno pristojnost delovnih sodišč ureja 5. člen ZDSS-1, ki v točki e) prvega odstavka določa pristojnost delovnih sodišč tudi v sporih o opravljanju del otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov. V konkretni zadevi gre za spor med tožnico kot študentko in toženko kot izvajalko obveznega študijskega usposabljanja, zaradi poškodbe, za katero tožnica zatrjuje, da jo je utrpela med usposabljanjem pri toženki, zato je nesporno podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, čeprav pravdni stranki nista imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Na kakšni podlagi je imela tožnica sklenjeno zavarovanje za primer poškodbe pri delu, ni pomembno, prav tako ne, da ni šlo za opravljanje volonterskega pripravništva. Delovna sodišča so na podlagi točke e) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojna odločati o sporih, ki izvirajo iz opravljanja dela študentov ne glede na to, ali gre za delo na podlagi študentske napotnice ali za opravljanje dela v okviru izobraževalnih programov (kot v tem primeru) oziroma na kakšni drugi pravni podlagi. Takšno je tudi stališče sodne prakse.1

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnjo obravnavo.

1 Prim. odločbe VIII Ips 327/2008, Pdp 853/2007, Pdp 1100/2015.