3. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Hansa Jorga Ulma, Republika Avstrija, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, o.p., d.n.o., Ptuj, na seji dne 3. junija 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da je bilo pokojnim staršem po drugi svetovni vojni podržavljeno premoženje. V postopku denacionalizacije naj bi se pojavilo vprašanje državljanstva staršev, ki se ugotavlja v postopku po tretjem odstavku 63. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Meni, da besedilo izpodbijane določbe omogoča razlago, po kateri se domneva lojalnost oseb, in ne razlage, po kateri se domneva njihova nelojalnost. Po mnenju pobudnika bi zakonodajalec, če bi hotel uzakoniti domnevo nelojalnosti, to moral določiti izrecno. Ker tega ni določil, naj bi odločanje po domnevi nelojalnosti kršilo drugi odstavek 120. člena, 125. člen Ustave in načelo zakonitosti iz četrtega odstavka 153. člena Ustave. Razlaga, po kateri se domneva njihovo nelojalno ravnanje, pa naj bi kršila načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, ker naj bi diskriminirala osebe nemške narodnosti.

B.

2.Tretji odstavek 63. člena ZDen določa, da upravni organ, pristojen za notranje zadeve, na zahtevo organa oziroma sodišča, pristojnega za odločanje o zahtevi za

denacionalizacijo, izda ugotovitveno odločbo o državljanstvu upravičenca, če ta ni vpisan v evidenco o državljanstvu, in da v tem postopku ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ.

3.Določbe tretjega odstavka 63. člena ZDen in uporaba določbe drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46 in 105/48 - v nadaljevanju ZDrž45), ki se uporabljajo v primerih ugotavljanja državljanstva oseb nemške narodnosti, so že bile predmet ustavnosodne presoje. Z odločbo št. U-I-23/93 z dne 23. 3. 1997 (Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 43) je Ustavno sodišče presodilo, da niso v neskladju z Ustavo (46. do 49. točka obrazložitve). Hkrati pa je Ustavno sodišče ugotovilo nepravilno uporabo tretjega odstavka 63. člena ZDen v tistem delu, ki se nanaša na nelojalno ravnanje. Ugotovilo je, da se je določba tretjega odstavka 63. člena ZDen v tistem delu, v katerem določa, da v postopku ugotavljanja državljanstva ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ, v sodni praksi razlagala protiustavno in v nasprotju s splošnimi interpretacijskimi pravili. Stališče sodne prakse, da je treba določbo tretjega odstavka 63. člena ZDen razlagati kot pravno fikcijo nelojalnosti, zoper katero ni mogoč nasproten dokaz, je Ustavno sodišče ocenilo kot kršitev načela enakosti iz prvega odstavka 14. člena Ustave in kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zato je tudi določbo tretjega odstavka 63. člena ZDen treba razlagati kot domnevo, zoper katero je mogoč in dovoljen nasprotni dokaz - stranki je torej dovoljeno dokazovanje lojalnosti. Da je bil namen zakonodajalca prepovedati pristojnemu organu dokazovanje nelojalnosti, ne pa posamezniku, da dokazuje svojo lojalnost, je po presoji Ustavnega sodišča, ki jo je opravilo že v odločbi št. U-I-23/93, mogoče sklepati tudi iz določbe drugega odstavka 9. člena ZDen.

4.Ker je zakonodajalec v drugem stavku tretjega odstavka 63. člena ZDen zapovedal, da pristojni organ v postopku ugotavljanja državljanstva ne vodi dokaznega postopka in ne dokazuje nelojalnosti osebe, bi razlaga, po kateri bi ta določba pomenila domnevo lojalnosti (za kar se zavzema pobudnik), pomenila enako, kot če bi bila določena fikcija lojalnosti. To bi privedlo do ugotovitve, da so vse osebe nemške narodnosti jugoslovanski državljani, saj so bili pogoji iz drugega odstavka 35. člena ZDrž45 določeni kumulativno.

Takega namena pa zakonodajalcu ni mogoče pripisati že zato, ker iz drugega odstavka 9. člena ZDen jasno izhaja, da je za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca osebam, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov, treba ugotoviti, ali obstajajo razlogi iz drugega odstavka 35. člena ZDrž45.

5.Po presoji Ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-23/93 pa je ustavno dopustno, da zakonodajalec izhaja iz domneve nelojalnosti, ker ima za to podlago v zgodovinsko utemeljenih okoliščinah, če hkrati ne prepoveduje posamezniku, da v postopku uveljavljanja svojih pravic dokazuje nasprotno. Na podlagi stališča, po katerem je določbo tretjega odstavka 63. člena ZDen treba razlagati kot domnevo, zoper katero je mogoč in dovoljen nasprotni dokaz, je Ustavno sodišče odločalo tudi o ustavnih pritožbah (npr. odločbe št. Up-278/97 z dne 9. 10. 1997, OdlUS VI, 189, št. Up-517/01 z dne 16. 5. 2002, Uradni list RS, št. 49/02 in OdlUS XI, 118 in št. Up-95/02 z dne 16. 5. 2002, Uradni list RS, št. 49/02 in OdlUS XI, 120).

6.Pobudnik torej ne navaja razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnjem odločanju o ustavnosti tretjega odstavka 63. člena ZDen, oziroma ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na drugačno presojo. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić