Jedro

Tožnica je bila spoznana za odgovorno za prekršek, ne pa za krivo storitve kaznivega dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja po Kazenskem zakoniku v kazenskem postopku. Zaključek organa za BPP, da tožnica zaradi storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 ni upravičena do dodelitve BPP glede na izrecno določbo prve alineje 8. člena ZBPP, je tako napačen in je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita ter jo je treba odpraviti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju, št. Bpp 52/2020 z dne 24. 1. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil tožničino prošnjo z dne 21. 1. 2020 za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji, v kazensko-prekrškovni zadevi, v zvezi z zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Bled, št. 55500875518-4 z dne 7. 1. 2020. V obrazložitvi je navedel, da je prejel prošnjo tožnice za dodelitev BPP. Organ se je uvodoma skliceval na 11. do 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pri presoji izpolnjenosti vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP je organ vpogledal v prilogo prošnje tožnice in ugotovil, da je Policijska postaja Bled obravnavala tožnico, ker je dne 24. 11. 2019 okrog 11.50 ure na parkirišču gostilne ... na naslovu ..., na javnem kraju vpisal ''svinje, prasci, banda, kdaj mi bo kdo plačal'' in s transparentom, ki ga je imela v roki, pri srečanju zadela A. A. po glavi. Iz te priloge tudi izhaja, da je tožnica na policijo prijavila neznanega moškega, ki naj bi dne 24. 11. 2019 v neposredni bližini gostinskega lokala gostilne ... tožnico verbalno in fizično napadel. Pri tem naj bi poškodoval ''protestno tablo''. Organ je ugotovil, da ni podan pogoj iz prve alineje 8. člena ZBPP. V tej zadevi ni sporno, da se tožnici očita prekršek po prvem odstavku 6. člena Zakona o kršitvi javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) in se ji na podlagi iste določbe izreče globa v znesku 250,32 EUR. Ker ZBPP izrecno našteva zadeve, za katere se BPP ne dodeli, med temi pa je na prvo mesto postavil kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, tožnica pa v zadevi nastopa kot kršiteljica in ne kot oškodovanka, je organ njeno prošnjo zavrnil. 2. Tožnica je v tožbi uvodoma predlagala nujno obravnavo zadeve zaradi vložitve pravnega sredstva preko BPP. V nadaljevanju je najprej opozorila, da je odločbo z dne 7. 1. 2020 izdal isti policijski inšpektor, ki jo je že sredi decembra oglobil za 1000 EUR, ker ni imela potrdila občine za majhen zložljiv stol (zadeva se na sodišču obravnava pod I U 641/2019). Nato je podrobno opisala dogodek, ki se je dogodil 24. 11. 2019 in sicer, da jo je na javnih površinah ob parkirišču gostilne ... verbalno in fizično napadel pijan starejši moški, ki ji zlomil tudi protestno tablo iz stiropora, jo zmerjal ''kurbo'', zaradi česar je klicala policijo, prijavila dogodek in prosila za ukrepanje. Ker do 12.30 ure ni bilo nikogar, je po elektronski pošti ob 13.26 na več elektronskih naslovov poslala prijavo. Dne 29. 11. 2019 je bila napadena s strani B. B. zaradi obiska policistov, kar je tudi prijavila policiji. Nato je prejela obvestilo policijskega inšpektorja, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, čemur je tudi sledila. Ponovno je poslala pritožbo in poziv za ukrepanje, vendar odgovorov na prijave ni prejela, je pa dne 20. 1. 2020 prejela odločbo o prekršku, izdano že 7. 1. 2020. Zaradi oddaje predhodne pisne napovedi o vložitvi zahteve za sodno varstvo se je dne 22. 1. 2020 osebno zglasila na Policijski postaji Bled in zaprosila za potrdilo o oddaji. Tam je doživela verbalen, psihičen in čustven ''napad'' uniformiranih uradnikov. Zaradi ravnanja policistov se je odločila, da bo spremenila lokacijo javnega protesta. Ker ima slabe izkušnje s policijo, je zaprosila za BPP v tej zadevi in ''zgroženo'' prebirala obrazložitev izpodbijane odločbe, saj je prav zaradi težav s pridobitvijo BPP zamudila pritožbeni rok v kazenski in odškodninski zadevi zoper bivšega moža C. C., ''z izdatno pomočjo'' policistov PP Bled in okrajnega državnega tožilca Č. Č.. Tožnica pričakuje, da bo sodišče njeno tožbo obravnavalo v skladu z zakonodajo, javnimi pooblastili, za katera prejema sodišče javna sredstva, pa tudi etičnimi kodeksi poklica sodnika. Smiselno je predlagala odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Zaprosila je tudi za oprostitev plačila sodne takse.

3. Toženka je poslala upravne spise v zadevi, na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. V primeru je sporno, ali je organ za BPP imel podlago v prvi alineji 8. člena ZBPP za zavrnitev tožničine prošnje za brezplačno pravno pomoč.

6. Po 8. členu ZBPP se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v naslednjih zadevah: - zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda (prva alineja).

7. Namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Po prvem odstavku 2. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon, vendar ne brez izjem. Te izjeme so izrecno določene v 8. členu ZBPP, uvrščenem v uvodno poglavje tega zakona. Ta (taksativno) našteva primere, v katerih se BPP ne dodeli. Če gre za tak primer, organ za BPP ne presoja izpolnjenosti pogojev za dodelitev brezplačne pomoči, ki so določeni v II. in III. poglavju zakona, temveč že na tej podlagi zavrne prošnjo. Povedano drugače, do presoje po 11. oziroma 13. ter 24. členu ZBPP pride šele, če ne gre za primer iz 8. člena ZBPP (prim. sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 88/2013 z dne 14. 5. 2014).

8. Ureditev iz prve alineje 8. člena ZBPP torej pomeni, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so obdolženci (obtoženci) v postopkih, uvedenih zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen v primerih, če je prosilec za BPP oškodovanec, ki verjetno izkaže nastanek pravno priznane škode (v posledici storitve teh kaznivih dejanj).

9. Kot je navedel organ za BPP v odločbi (in kar potrjujejo podatki spisa), je bila odločba o prekršku z dne 7. 1. 2020, zoper katero tožnica želi vložiti zahtevo za sodno varstvo in za kar je zaprosila za dodelitev BPP, izdana na podlagi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1. Ta določba je umeščena v II. Poglavje tega zakona z naslovom Prekrški zoper javni red in mir ter določa, da kdor koga izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje s tam navedeno globo.

10. Iz navedenega je torej jasno, da je bila tožnica z odločbo z dne 7. 1. 2020 spoznana za odgovorno za prekršek, ne pa za krivo storitve kaznivega dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja po Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1, 158. člen do 161. člen KZ-1) v kazenskem postopku. Zaključek organa za BPP, da tožnica zaradi storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 ni upravičena do dodelitve BPP glede na izrecno določbo prve alineje 8. člena ZBPP, je tako napačen in je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita ter jo je treba odpraviti.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ, sledeč stališču sodišča glede uporabe materialnega prava, o prošnji tožnice za BPP ponovno odločiti (11. člen ZBPP).

12. Sodišče se ni opredeljevalo do ostalih tožbenih ugovorov, ker je bilo že zgoraj povedano zadosten razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

13. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, na seji, brez oprave glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

14. Sodišče ni odločalo o tožničini prošnji za oprostitev plačila stroškov postopka, ker je tožnica že po samem zakonu oproščena plačila sodne takse (10. člen Zakona o sodnih taksah).