Jedro

Sodišče sme sprožiti spor o pristojnosti le do razpisa glavne obravnave.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

Mladoletna tožnica je vložila tožbo na ljubljansko enoto Temeljnega sodišča v Ljubljani za plačilo odškodnine na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Toženka je v odgovoru na tožbo ugovarjala krajevni pristojnosti tega sodišča, češ da zadeva ne izvira iz njene ljubljanske poslovne enote in zato ni posebne krajevne pristojnosti po 59. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1977). Sodišče prve stopnje, sedaj že kot okrajno sodišče, je 21.04.1997 opravilo narok za glavno obravnavo in ga končalo s sklepom, da bo sodba izšla pisno. Namesto te pa je izdalo sklep, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno, ker spor ne izvira iz pravnega razmerja, ki bi bilo sklenjeno na območju poslovne enote tožene stranke v Ljubljani. Tako tožeča kot tožena stranka imata stalno bivališče oziroma sedež v Kopru. Tako se je ob pravočasnem ugovoru tožene stranke pokazalo, da je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Okrajno sodišče v Kopru, ki mu je bila zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopljena, je sicer razpisalo narok za glavno obravnavo 12.11.2001, vendar ga je preklicalo in potem sprožilo pristojnostni spor. Menilo je namreč, da je ljubljansko sodišče prepozno odločilo o ugovoru krajevne nepristojnosti (20. člen ZPP 1977), zadeva pa je bila že zrela za razsojo.

Stranki se nista izjavili o pristojnosti.

Za odločanje v tej zadevi ostane krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kopru.

Ravnanje sodišča, ki je sprožilo pristojnostni spor, je treba presojati po novem Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP), ker je spor sprožilo po njegovi uveljavitvi (503. člen ZPP). Ta zakon določa, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave (prvi odstavek 22. člena ZPP). Poglavitno izhodišče za izdajo novega ZPP sta bili načeli pospešitve in ekonomičnosti postopka ter koncentracije postopka. Temu vodilu je podrejena tudi novost, da se sme sodišče izreči za krajevno nepristojno na ugovor le do razpisa glavne obravnave. Prejšnji ZPP namreč takšne časovne omejitve ni imel (prvi odstavek 20. člena ZPP 1977). Spričo prej omenjenih načel in zakonske določbe, da sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, nadaljuje postopek, kot da bi se bil začel pred njim (drugi odstavek 23. člena ZPP), sme to sodišče sprožiti pristojnostni spor (prvi odstavek 14. člena ZPP) le znotraj časovnega mejnika iz prvega odstavka 22. člena ZPP, torej do razpisa glavne obravnave. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa je že razpisalo glavno obravnavo in s tem sprejelo svojo pristojnost. S tem dejanjem je bilo prekludirano za odklonitev pristojnosti.

Tako je bilo treba odločiti, ne da bi se bilo potrebno spuščati v presojo pravilnosti ravnanja prvega sodišča, da je pristojno sodišče, ki je sprožilo pristojnostni spor.

To bo moralo paziti ob nadaljnjem delu, da ne bo vnovič kršilo že omenjenega načela pospešitve postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP), kot se je to dogajalo doslej v tej zadevi, ko je minilo kar sedem let od vložitve tožbe do sprožitve pristojnostnega spora.