Jedro

Glede na to, da je bil začet kazenski postopek, saj je bil tožniku vročen obtožni predlog, kar ima neposreden vpliv na nadaljevanje kazenskega postopka, je nedvomno v skladu s 7. členom ZBPP, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tej fazi postopka, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika.

V kazenski zadevi je treba kot temeljni in ključni okoliščini upoštevati težo dejanja in predpisane kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec, česar tožena stranka v izpodbijanem aktu ni presojala, pa bi morala.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 799/2024 z dne 4. 9. 2024 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu opr. št. I K 45914/2023.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka prošnjo zavrnila kot preuranjeno. Ugotovila je, da se kazenski postopek vodi zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine in da iz vpisnika Okrajnega sodišča v Novem mestu izhaja, da v obravnavanem kazenskem postopku še niso bila opravljena nobena zaslišanja in ni bila razpisana obravnava. V postopku je prišlo zgolj do vročitve obtožnega predloga tožniku, na katerega se ta ni dolžan odzvati. Sodišču lahko sporoči, da priznava krivdo za kaznivo dejanje, kar lahko stori s pisno vlogo sam in za to ne potrebuje pomoči pravnega strokovnjaka. V vmesnem času celo obstoji verjetnost, da bo Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu obtožni predlog umaknilo. Tožena stranka je tožnikovega odvetnika pozvala na razjasnitev okoliščin, ki so povezane z izpolnjevanjem objektivnega kriterija iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ta pa se v odgovoru do kazenske zadeve ni opredelil, pač pa je opozoril na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015, 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) ter 29. člen Ustave RS. Tožena stranka je zaključila, da je prošnja preuranjena in bo lahko tožnik ponovno zaprosil za BPP, če bodo razpisana zaslišanja oziroma glavna obravnava. Navedla je še, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP, zato se v presojo materialnega kriterija iz 24. člena ZBPP ni spuščala.

Tožbene navedbe

3.Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitve pravil postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Poudarja, da se mu v kazenskem postopku očita kaznivo dejanje tatvine, za kar je predpisana zaporna kazen do enega leta. Ker tožniku grozi odvzem prostosti, je zanj bistvenega pomena, da se brani z ustreznim pravnim strokovnjakom. Že Ustavno sodišče je poudarilo, da je pravica do obrambe ena temeljnih ustavnih pravic in strokovna pomoč, ki jo lahko nudi le zagovornik, velja za eno od jamstev, ki jih daje Ustava RS. Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika je tudi bistven element pravice do poštenega sojenja. V kazenskih zadevah je treba kot temeljne in ključne okoliščine uporabiti težo dejanja in predpisane kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Sklicuje se na Direktivo (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 10. 2016 (v nadaljevanju Direktiva 2016/1919), ki je bila sprejeta za zagotavljanje pravice do poštenega sojenja in iz nje izhajajoče pravice do obrambe v zvezi z BPP, konkretno na določbe 2., 4. in 11. člena. Pravica do obrambe je zagotovljena tudi s 47. in 48. členom Listine EU o temeljnih pravicah in 14. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki prav tako zavezuje Republiko Slovenijo. Tudi iz EKČP izhaja, da je v primerih, ko je predpisana sankcija odvzema prostosti, je to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Navedeno zato izključuje možnost organa, ki odloča o odobritvi BPP, da samo ugotovi, ali obstaja možnost učinkovite obrambe in njen način s svojim ravnanjem tudi določi. Tožnik ima pravico do zagovornika vse od vročitve obtožnega predloga dalje, ne glede na nadaljnja ravnanja sodišča. Tožena stranka je ugotavljala, kaj bi bilo za tožnika najbolje ter da mu ni treba izkoristiti vseh procesnih pravic, ki jih ima v tej fazi postopka, spregledala pa je, da je smisel pravice do zagovornika v tej fazi postopka strokovna seznanitev z obtožnim predlogom in spisovnim gradivom, posvet z obdolžencem glede vsebine obtožbe in načina obrambe. Upoštevaje navedeno tožnik meni, da sta izpolnjena tako finančni kot vsebinski kriterij, zato bi morala tožena stranka prošnji za BPP ugoditi. Sodišče naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala spise, ki se nanašajo na zadevo.

Sodna presoja

K I. točki izreka

5.Tožba je utemeljena.

6.Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP v fazi vročitve obtožnega predloga v kazenski zadevi, kjer se tožniku očita kaznivo dejanje tatvine po prvem in drugem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana zaporna kazen do enega leta.

7.V skladu s 1. členom ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

8.Po določbi 7. člena ZBPP se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči. Stališče tožene stranke, da je torej tožnikova prošnja preuranjena zgolj zato, ker se na obtožni predlog ni dolžan odzvati, in zaradi hipotetične in z ničemer utemeljene možnosti, da bo obtožni predlog umaknjen, ni pravilno. BPP je po ZBPP lahko dodeljena tudi v obliki pravnega svetovanja in pravnega zastopanja v tej fazi kazenskega postopka.

9.Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10.Po določbi druge alineje 29. člena Ustave RS pravica do obrambe z zagovornikom velja za eno temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi zagovornik jamstvo, da se obdolženemu v kazenskem postopku omogoči uresničevanje ustavnih pravic in je zato bistveni element pravice do poštenega sojenja. Namen navedene določbe je namreč, da se obdolžencem zagotovi enakost strank v kazenskem postopku ne glede na njihov premoženjski status oziroma položaj.

11.Prav tako tudi 6. člen EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Glede na to, da je bil začet kazenski postopek, saj je bil tožniku vročen obtožni predlog, kar ima neposreden vpliv na nadaljevanje kazenskega postopka, je nedvomno v skladu s 7. členom ZBPP, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tej fazi postopka, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako na enak način varovana njegova pravica do poštenega sojenja, kot v primeru osumljenca, ki si zaradi premoženjskega statusa lahko privošči odvetnika.

12.Enako stališče je izrazilo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 s pojasnilom, da prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP nista v neskladju z določbo 29. člena Ustave RS in tudi ne z določbo c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP in da ju je mogoče razlagati tako, da se navedeni vidik človekove pravice do poštenega sojenja v obliki pravice do obrambe lahko uresničuje v celoti. Navedlo je tudi, da je uporaba te zakonske določbe zaradi posebne narave kazenskih postopkov ter zagotovitve pravice do obrambe specifična in povezana z Ustavo RS in EKČP. V kazenski zadevi je treba kot temeljni in ključni okoliščini upoštevati težo dejanja in predpisane kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec, česar tožena stranka v izpodbijanem aktu ni presojala, pa bi morala.

13.Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 dodalo, da ZBPP ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena. Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih. Tožena stranka pa zaradi napačne uporabe določbe 24. člena ZBPP v izpodbijani odločbi navedenih kriterij ni uporabila, saj ni presojala niti teže kaznivega dejanja niti predpisane kazni niti zapletenosti zadeve niti osebnostnih lastnosti obdolženca.

14.Zato je sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v izpodbijanem delu ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v katerem bo morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ponovno odločiti o prošnji tožnika. Glede tožbenih ugovorov v zvezi z Direktivo 2016/1919 pa sodišče pripominja, da se ta uporablja le v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje. Listina EU o temeljnih pravicah pa se uporablja le za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije.

15.Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi.

K II. točki izreka

16.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22 % DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

-------------------------------

1Prvi odstavek 51. člena Listine EU o temeljnih pravicah.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 7, 24

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.