Jedro

Ko notar overja podpis na zasebni listini se seznani z vsebino listine samo toliko, kolikor je potrebno, da izpolni rubrike vpisa o overitvah in potrdilih. Pri tem ni odgovoren za vsebino listine in ni dolžan ugotavljati, ali stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Pri overitvi podpisa ima pravne učinke javne listine samo notarsko potrdilo o overitvi podpisa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo v 1. točki izreka, da se predlogu za odlog tretje, to je V.P. z dne 5.12.2007 ugodi in se izvršbo opr. št. In 1 za parc. št. 884/1, vpisano v vl. št. 57 k.o. N., odloži do pravnomočno končanega spora zaradi nedopustnosti izvršbe, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. P 1, v 2. točki izreka je zavrnilo predlog upnika za položitev varščine tretje V.P. in v 3. točki je odločilo, da upnik sam nosi stroške, ki so mu nastali z obravnavanjem predloga za odlog tretje udeleženke na naroku 25.4.2008. Zoper ta sklep se je upnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje očitno popolnoma prezrlo dejstvo, da je tretja na podlagi zasebne listine pridobila lastninsko pravico na nepremičnini šele leta 2007, torej več kot devet let od dneva, ko je na podlagi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. R 1 z dne 11.2.1998 na isti nepremičnini upnik pridobil (vknjižil) zastavno pravico za terjatev v višini 8.250.000,00 SIT s pp. Iz vlog tretje je razvidno, da je bila zasebna listina, sestavljena iz razloga, ker je pri novi izmeri za katastrsko občino N. na podlagi poizvedovalnega zapisnika z dne 30.10.1985 prišlo do napačne združitve parcel in posledično do napačnih vpisov v zemljiško knjigo. Poizvedovalnega zapisnika tretja nikoli ni predložila, zato se upnik o njem ne more izjasniti. Sicer pa ima po mnenju upnika poizvedovalni zapisnik pravno naravo javne listine, zato tretja napak v taki listini na noben način ne more popravljati z zasebnimi listinami in to po več kot petindvajsetih letih od njihovega nastanka. Poskus poprave napak po več kot petindvajsetih letih izkazuje tudi izrazito pomanjkanje skrbnosti tretje, ki nikakor ni stvar upnika in ne more biti v njegovo breme. Kasneje sklenjena pogodba in kasnejši vpis novih lastnikov v zemljiško knjigo pa ne vpliva na zastavno pravico upnika in na njegov položaj. Zato upnik meni, da odločitev o odlogu izvršilnega postopka ni pravilna. Neutemeljeno pa je bil zavrnjen tudi njegov predlog za položitev varščine tretje. Upnik je predlagal naj se tretji naloži plačilo varščine v višini 20.000 EUR, sodišče pa je ta njegov predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da je tretja dostavila dokumentacijo, iz katere ugotavlja ogroženost preživljanja in eksistence tretje, če bi morala položiti to varščino. Upnik se s takšno ugotovitvijo ne more strinjati, saj je tretja upniku v pogajanjih o poplačilu njegove terjatve že ponujala znesek 63.226 EUR, kar je več kot trikratni znesek varščine, ki jo je zahteval upnik. Meni, da ni pravnega temelja in relevantnega razloga, da se tretji ne bi naložilo plačilo zahtevane varščine, če je bilo že ugodeno njenemu predlogu za odlog izvršilnega postopka. Po mnenju upnika predstavljajo vse nepremičnine, ki so predmet izvršilnega postopka celoto in so kot take v izvršilnem postopku tudi bile ocenjene. Prodaja po delih bi bila skoraj nemogoča in se lahko zgodi, da bo izvršilni postopek zaradi morebitnih neuspešnih javnih dražb zaključen brez poplačila, potrebna bo nova cenitev oz. izdelava novega dodatnega mnenja s strani sodnega cenilca in upnik ne vidi razloga, zakaj se ne bi zaradi tega odloga naložilo tretji, da položi zahtevano varščino. S položitvijo varščine se bo ohranila upnikova možnost poplačila terjatve v celoti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ali spremembo tako, da se predlog za odlog zavrne, podrejeno naj se tretji naložil, da je dolžna položiti varščino v znesku 20.000 EUR na račun Okrajnega sodišča v Piranu.

V.P. je na pritožbo upnika odgovorila. V odgovoru navaja, da je izpolnila pogoj iz 1. odst. 73. čl. ZIZ. Zoper sklep o izvršbi je vložila ugovor, ki ga je sicer sodišče zavrnilo, je pa takoj zatem vložila tožbo na nedopustnost izvršbe. Priložila je uskladitveno pogodbo, iz katere izhaja, da je zemljiškoknjižna lastnica parc. št. 484/1 k.o. N. do celote. Dovoljena je bila že vknjižba lastninske pravice na njeno ime pri tej nepremičnini. Takšnega dovolila v zemljiški knjigi vpisana lastnica ne bi izdala v kolikor ne bi prišlo do napačne združitve starih parcel, kar je upniku dobro poznano. Upnik je skupaj s tožbo prejel listine, na katere se tretja kot tožnica sklicuje. Poizvedovalni zapisnik bi si lahko pogledal v zemljiški knjigi. Gotovo je prebral uskladitveno pogodbo. Ni res, da bi V.P. pridobila lastninsko pravico devet let po sklenitvi sporazuma o zavarovanju, ampak je imela solastninsko pravico že pred sklenitvijo tega sporazuma, kar je pojasnila v tožbi pod V. Iz uskladitvene pogodbe izhaja, da so si dediči po D.G. razdelili solastno premoženje tako, da je sedanjo parc. št. 484/1 pridobila tretja. Na novo razgrnitev ni bila vabljena, prav tako ji ni bila vročena odločba o novi izmeri, tako da ni mogla vložiti ugovora. Napake v novi izmeri se rešujejo ali z uskladitveno pogodbo ali s tožbo, kjer se vedno toži zemljiškoknjižnega lastnika, ne pa tistega, ki je napako zagrešil. Zastavna dolžnica priznava tretji, da ni ona lastnica parc. št. 484/1, saj ni bila lastnica stare parcele št. 296/2 in da je prišlo do napačne združitve parc. št. 296/1 in 296/2 v parc. št. 484. Uskladitvena pogodba je že izvedena v zemljiški knjigi in s tem je tretja dokazala, da je lastnica parc. št. 484/1. V zadevi ne gre za popravo napake, ampak za uskladitev stanja. Pogoji za odlog izvršbe so ob takšni pravdi na mestu, saj je podan dejanski stan iz 1. odst. 73. čl. ZIZ. Glede navedb o njeni skrbnosti pa pojasnjuje, da so si dediči po G.D. razdelili v naravi stare parcele, da pa se stanje ne ujema so ugotovili šele po smrti A.G. Parcelacija je bila narejena za potrebe uskladitvene pogodbe. Ta pogodba ni kupoprodajna, ampak gre za pogodbo, s katero se usklajuje zemljiškoknjižno stanje. Tudi zavrnitev predloga za položitev varščine je pravilna. Pritožnik zlorablja procesne pravice, saj tretja ni ponujala upniku zneska 63.226 EUR za parc. št. 484/1, ampak za vse tri podeljivke. Ta denar bi si sposodila in nato uredila odnos z lastniki ostalih dveh parcel. Pripravljenost za kompromis je upnik razumel po svoje, saj naj bi za citirani znesek izstavil izbrisno pobotnico samo za parc. št. 484/1, kar pomeni, da bi tretja svojo parcelo enostavno kupila. Upnik se na ta dogovarjanja zaradi poravnave ne more sklicevati uspešno v zvezi z zahtevano varščino, saj sta se oba udeleženca skušala poravnati zato, da se izogneta pravdanju. Sodišče je odložilo izvršbo samo za parc. št. 484/1, ne pa za ostali dve podeljivki, zato ni razloga, da ne bi tretji urgiral nadaljevanje izvršbe za ostali dve podeljivki. Če bi si upnik ugledal nepremičnine, bi lahko ugotovil, da predstavlja vsaka svojo zaključeno celoto z lastnim vhodom. Zato tretja predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 1. odst. 73. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju sodišče odloži izvršbo na predlog tretjega, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da je tretja udeleženka V.P. izpolnila pogoj iz 1. odst. 73. čl. ZIZ, ker je svojo pravico na predlaganem predmetu izvršbe izkazala z zasebno listino, ki ima naravo javne listine. Pritožnik to ugotovitev izpodbijanega sklepa utemeljeno izpodbija, saj je V.P. predložila v spis uskladitveno pogodbo (list. št. 86 spisa), zemljiškoknjižno dovolilo (list. št. 188 spisa) in na list. št. 189 spisa je uradni zaznamek notarke, da so bile stranke opozorjene, da notar pri overitvi podpisa na listini ne odgovarja za vsebino listine, da za vsebino listine odgovarja samo, če jo je sestavil v obliki notarskega zapisa.

Notar sestavlja tri vrste javnih listin : notarske zapise, notarske zapisnike in notarska potrdila (3. čl. Zakona o notariatu, ZN). V konkretni zadevi je notarka overila samo podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu. Ko notar overja podpis na zasebni listini (v konkretni zadevi na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je priloženo uskladitveni pogodbi sestavljeni po odvetniku, l.št. 186 do 189 spisa) se seznani z vsebino listine samo toliko, kolikor je potrebno, da izpolni rubrike vpisa o overitvah in potrdilih. Pri tem ni odgovoren za vsebino listine in ni dolžan ugotavljati, ali stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Vsebino listine mora upoštevati samo toliko, kolikor predpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev. Iz teh določb jasno sledi, da ima pri overitvi podpisa pravne učinke javne listine samo notarsko potrdilo o overitvi podpisa (2. odst. 60.člena ZN), da pa sama uskladitvena pogodba in zemljiškoknjižno dovolilo nimata narave javne listine.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izrecno pojasnilo, da se zaradi stališča, da je tretja udeleženka izkazala izpolnitev pogoja iz 1. odst. 73. čl. ZIZ, ker je predložila zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ni ukvarjalo z ugotavljanjem pogojev po 2. odst. istega člena. Ker je stališče o tem, da je tretja udeleženka svojo pravico izkazala z zasebno listino, ki ima naravo javne listine v konkretni zadevi zmotno, saj takšne listine tretja udeleženka ni predložila, je pritožbeno sodišče moralo utemeljeni pritožbi upnice ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovnem postopku bo moralo sodišče presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 73. čl. za predlagani odlog izvršbe, ki jih je tretja v predlogu za odlog zatrjevala.

Zaradi razveljavitve odločitve o predlogu za odlog izvršbe je v tej fazi postopka brezpredmetno odločanje o zahtevani varščini, saj se določi varščina le v posledici dovolitve odloga. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje zato zavzame stališče tudi do navedb v pritožbi upnice glede zahtevane varščine, če bo ponovno ugodilo (iz drugih razlogov) predlogu za odlog.