12. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 9/2002 z dne 25. 4. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 289/2001 z dne 18. 10. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 686/98 z dne 12. 6. 2001 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek ustavnega pritožnika, da mu mora tožena stranka plačati odškodnino za škodo, povzročeno z odstopom od pogodbe. Presodilo je, da ni podan temelj odškodninske odgovornosti, ker je tožena stranka odpovedala pogodbo na veljaven način. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo ustavnega pritožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.Vrhovno sodišče je zavrnilo tudi pritožnikovo revizijo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da naj bi vsa tri sodišča ravnala samovoljno in arbitrarno ter se izognila dejstvom, ki naj bi izhajala iz pravdnega spisa, zato naj bi bile njihove odločitve napačne. Ne strinja se z dokazno oceno, po kateri dopis pošte dokazuje, da je prejel telegram, s katerim je tožena stranka odpovedala pogodbo o brezplačnem prevozu potnikov, kot tudi ne s stališčem, po katerem sklenjen aneks št. 4 ni nova pogodba, temveč le sprememba določil osnovne pogodbe. Pritožnik dodaja, da Višje in Vrhovno sodišče nista odgovorili na vse njegove pritožbene oziroma revizijske navedbe. Zato naj bi bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.Pritožnik zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe, ko skuša v njej uveljaviti svoje videnje dejanskega stanja, s katerim v pravdi ni uspel. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Teh pa pritožnik ne izkaže. V ustavni pritožbi izraža predvsem svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča, kar pa ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem.

4.Za presojo pred Ustavnim sodiščem bi lahko bila relevantna navedba, da Višje in Vrhovno sodišče nista odgovorili na vse pritožbene oziroma revizijske navedbe, vendar je ta pritožnikov očitek neutemeljen. Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave sicer izhaja obveznost sodišča, da vse navedbe strank vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost in se do njih opredeli, vendar ne do vseh, temveč le do tistih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev v zadevi. Iz obrazložitve izpodbijanih sodb je razvidno, da sta sodišči pojasnili svoji odločitvi in navedli zanju bistvene pravne razloge. Vrhovno sodišče je odgovorilo tako na navedbe v zvezi s telegramskim sporočilom o odpovedi pogodbe, kot tudi na revizijske navedbe v zvezi z aneksom št. 4, drugih razlogov pa pritožnik niti ni uveljavljal. Zgolj nestrinjanje pritožnika z odločitvijo sodišč pa za utemeljitev kršitve 22. člena Ustave ne zadošča.

5.Ker z izpodbijanima sodnima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger