Jedro

Tožnica je že v inšpekcijskem postopku navedla, da je imela v obravnavanem obdobju odgovorno osebo (A.A.), ki je bila zadolžena za vse živali na farmi. Kljub temu, da se je tožnica na navedeno v pritožbi sklicevala, se drugostopenjski organ do njenih navedb ni opredelil, s čemer je bila kršena njena pravica do izjave.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja se odpravi v 5. točki izreka v delu, ki se nanaša na znižanje izplačil zaradi kršitev iz naslova navzkrižne skladnosti, in v 6. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 114,25 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje, do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) je s 1. točko izreka izpodbijane odločbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) po uradni dolžnosti obnovila postopek uveljavljanja neposrednih plačil za leto 2016 za tožnico, ki je bil končan z odločbo številka 33101-52636/2016/14 z dne 20. 1. 2017 v obsegu, da se na novo ugotovi upravičenost do dodelitve sredstev ter pravilna višina dodeljenih sredstev. Z 2. točko izreka je odločila, da se navedena odločba z dne 25. 1. 2015 odpravi v celoti in se jo nadomesti z novo, v izreku, kot sledi. Med drugim je s 5. točko izreka tožnici izplačilo znižala tudi zaradi kršitev iz naslova navzkrižne skladnosti v višini 19.613,14 EUR, ki jih mora tožnica v skladu s 6. točko izreka izpodbijane odločbe vrniti v tridesetih dneh od vročitve te odločbe na navedeni račun, sicer se bodo obračunale zakonite zamudne obresti.

2. V obrazložitvi med drugim navaja, da je Agencija je 6. 7. 2017 prejela plačilna naloga Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območnega urada Ljubljana (v nadaljevanju UVHVVR) št. 12005-05-1455/2016 z dne 6. 1. 2017 in številka 12005-05-1454/2016 z dne 6. 1. 2017, iz katerih je razvidno, da je tožnica v letu 2016 kršila predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju. Zaradi navedenega je podan razlog za obnovo postopka iz 1. točke prvega odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v katerem je morala Agencija tožnici že izplačano izplačilo znižati. Pri pregledu na kraju samem je bilo v okviru predpisanih zahtev ravnanja za Dobrobit rejnih živali ugotovljeno, da ... nima določene odgovorne osebe za ustrezno oskrbo živali oziroma, da živali niso vsaj enkrat dnevno pod njenim rednim nadzorom, kar skladno z Uredbo 2 in Prilogo 1 predstavlja kršitev v višini 5%.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo in odločil, da stroške postopka nosi tožnica sama.

4. V obrazložitvi odločbe med drugim navaja, da iz dokumentov konkretne zahteve izhaja, da je bil pri pritožnici 13.12. 2016 opravljen inšpekcijski pregled, pri katerem je inšpektor ugotovil kršitev prvega odstavka 7. člena Zakona o zašiti živali (v nadaljevanju ZZZiv), ki je v Uredbi o navzkrižni skladnosti (Uradni list RS št. 97/2015) navedena med predpisanimi zahtevami ravnanja za Dobrobit rejnih živali „na kmetijskem gospodarstvu je določena odgovorna oseba za ustrezno oskrbo živali, da vsaj enkrat dnevno opravi redni nadzor nad njimi“. Zato je pravilna ugotovitev Agencije, da je podana kršitev navzkrižne skladnosti, posledično pa je pravilno tudi znižanje izplačila. Glede odstotka znižanja izplačil se sklicuje na dejstvo, da je kršitev ugotovljena na podlagi pravnomočnih plačilnih nalogov. Na ugovor glede višine znižanja pa drugostopenjski organ odgovarja, da je prvostopenjski organ ugodil zahtevkom za neposredna plačila v višini 392.262,76 EUR, kar pomeni, da 5 % znižanje od tega zneska znaša 19.613,14 EUR.

5. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je nepravilna ugotovitev Agencije, da naj ne bi imela določene odgovorne osebe za ustrezno oskrbo živali oziroma, da živali niso vsaj enkrat dnevno pod njenim nadzorstvom. Tožnica je imela v obravnavanem obdobju angažirano odgovorno osebo A.A., ki je redno skrbel za vse živali na farmi ..., kar je inšpekcijskemu organu sporočila v dopisu z dne 22. 12. 2016, izhaja pa tudi iz zapisnikov o inšpekcijskem ogledu z dne 13. 12. 2016 in 23. 1. 2017, kjer obravnavana kršitev ni bila ugotovljena oziroma evidentirana. Navedeno je tožnica uveljavljala že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, do česar se drugostopenjski organ ni opredelil, zaradi česar je bila kršena njena pravica do izjave. Drugostopenjski organ se sicer sklicuje na plačilna naloga, vendar v njem očitana kršitev ni bila obravnavana, saj je bil prekršek izdan zaradi nezagotovitve bivališča in higiene živalim. Sklicuje se na sodbi naslovnega sodišča (I U 4/2016 in I U 1729/2015), iz katerih izhaja, da ugotovitve, ki se nanašajo na zdravstveno stanje živali in njeno namestitev v času ogleda niso relevantno dejansko stanje, ki bi omogočalo zaključek, da je kršena zahteva, da na kmetijskem gospodarstvu ni določene odgovorne osebe za ustrezno oskrbo živali, ki so vsaj enkrat dnevno pod njenim rednim nadzorom. Zaradi navedenega je bilo v izpodbijani odločbi dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, saj v procesnem gradivu ni podane podlage za zaključek, da tožnica ni spoštovala predpisanih zahtev ravnanja.

6. Poleg tega se ne strinja tudi s 5 % znižanjem saj meni, da je glede na obravnavano dejansko stanje previsoko. Sklicuje se na Prilogo 13 Uredbe o navzkrižni skladnosti, iz katere izhaja, da se za popravljivo kršitev oziroma za srednje težko kršitev predpisanih zahtev ravnanja izreče največ 3 % zmanjšanja skupnega zneska neposrednih izplačil. Poudarja še, da je tudi izračun končnih znižanj napačen, saj 5 % od skupnega zneska neposrednih plačil v višini 372.649,62 EUR znaša 18.632,48 EUR. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

7. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene. Navaja, da gre pri zahtevi ravnanja Dobrobit rejnih živali, ki določa, „da mora biti na kmetijskem gospodarstvu določena odgovorna oseba za ustrezno oskrbo živali, da vsaj enkrat dnevno opravi redni nadzor nad njimi“, za izpolnjevanje zahtev iz 4. člena Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali, zadnjič spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) številka 806/2003 z dne 14. aprila 2003 in 3., 4., 5., 7. ter tretji odstavek 8. člena ZZZiv, pa tudi 4. in 5. člena Pravilnika o zaščiti rejnih živali. Navedeno pomeni, da mora skrbnik živali storiti vse, da zagotovi dobrobit živali, ki so v njegovi oskrbi. Preprečevati mora vzroke, ki lahko pri živalih povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni oziroma motnje v obnašanju. Zato ni dovolj, da je samo določena odgovorna oseba, ampak mora ta tudi skrbeti za dobrobit živali. Če tega ne opravlja v skladu s predpisi, gre za kršitev predpisanih zahtev ravnanja. Sklicuje se na plačilna naloga iz katerih izhaja, da je pri tožnici podana kršitev navzkrižne skladnosti.

8. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da je v predmetni zadevi bistveno, da v prvostopenjski odločbi kršitev prvega odstavka 7. člena Zakona o zaščiti živali ni obravnavana. V kolikor je drugostopenjski organ ugotovil, da je imela tožnica določeno odgovorno osebo, bi morala prvostopenjsko odločbo bodisi razveljaviti, bodisi odpraviti, saj bi bile le na tak način tožnici zagotovljene vse procesne pravice.

9. Toženka v pripravljalni vlogi med drugim navaja, da z drugostopenjsko odločbo ni prišlo do spremembe dejanske ali pravne podlage za zavrnitev zahtevka.

10. Tožba je utemeljena.

11. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da se tožba po vsebini nanaša na izpodbijano odločbo le v delu, ki se nanaša na znižanje izplačila zaradi kršitve navzkrižne skladnosti. Sodišče zato šteje, da tožnica s tožbo izpodbija odločbo le v tem delu, in sicer v 5. točki izreka v delu, ki se nanaša na znižanje izplačila zaradi kršitve navzkrižne skladnosti, in v 6. točki izreka.

12. Izpodbijana odločba je izdana na podlagi 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP, po katerem se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

13. Kot novo dejstvo ali nov dokaz je Agencija štela plačilna naloga Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, oba z dne 6. 1. 2017, iz katerih naj bi izhajala kršitev pravila o navzkrižni skladnosti znotraj področja Dobrobit živali za zahtevo Dobrobit rejnih živali, in sicer, da je na kmetijskem gospodarstvu določena odgovorna oseba za ustrezno oskrbo živali, da vsaj enkrat dnevno opravi redni nadzor nad njimi.

14. Dejansko stanje, na podlagi katerega je Agencija ugotavljala podanost kršitve, izhaja torej iz plačilnih nalogov, s katerima sta bila A.A. (vodja farme ...) in tožnica spoznana za odgovorna kršitve, in sicer nezagotovitve bivališča in higiene živalim, glede na vrsto živali (govedo), pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditvi in udomačitvi primerno njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z izkušnjami in znanstvenimi spoznanji ter predpisanimi higienskimi pogoji. Iz obrazložitve plačilnih nalogov, na katerega je Agencija oprla kršitev, izhaja, da je Uradna veterinarska služba Agencije 13. 12. 2016 ob inšpekcijskem pregledu na Farmi ... zapisniško ugotovila, da so bile umazane krave molznice v hlevih, brez možnosti umika, nastanjene na razmočenem gnoju, brez sledov nasitja. Primerno bivališče in higieno živali mora skrbnik živali zagotavljati na podlagi prvega odstavka 7. člena ZZZiv.

15. Kot pravilno navaja tožnica, pa navedene ugotovitve, ki se nanašajo na primerno higiensko stanje in namestitev živali v času ogleda, niso relevantno dejansko stanje, ki bi omogočalo zaključek, da je tožnica kršila zahtevo, „da na kmetijskem gospodarstvo določi odgovorno osebo za ustrezno oskrbo živali, da vsaj enkrat dnevno opravi redni nadzor nad njimi“. Jezikovna razlaga citirane zahteve kaže na obveznost določitve skrbnika, kršitev le-te pa je v nedoločitvi skrbnika in ne v morebitnem neizponjevanju zahtev iz 7. člena ZZZiv, kot zmotno meni toženka. Za takšno razlago se je v podobnih primerih že večkrat zavzelo naslovno sodišče, na kar je pravilno opozorila tožnica. Da odgovorna oseba na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu ne bi bila določena, pa iz dejanskega stanja povzetega v plačilnem nalogu, ne izhaja. Tožnica ima torej prav, da očitek o kršitvi v zvezi s skrbnikom iz citiranih plačilnih nalogov ne izhaja.

16. Poleg tega je neprerekana tožničina tožbena navedba, da je tožnica že v inšpekcijskem postopku navedla, da je imela v obravnavnem obdobju odgovorno osebo (A.A.), ki je bila zadolžena za vse živali na farmi, zaradi česar kršitev nedoločitve odgovorne osebe v inšpekcijskem postopku ni bila ugotovljena.

17. Kljub temu, da se je tožnica na navedeno v pritožbi sklicevala, se drugostopenjski organ do teh njenih navedb ni opredelil, s čemer je bila kršena njena pravica do izjave, na kar pravilno opozarja tožnica v tožbi, kar je bistvena kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Izpodbijana odločba je bila namreč izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku, zato se je tožnica na navedeno lahko prvič sklicevala šele v pritožbi.

18. Poleg tega iz izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi, zakaj se je Agencija odločila za najvišji predpisan odstotek zmanjšanja plačil. Za kršitve zahtev iz predpisov RS je za lažjo stopnjo kršitve v Prilogi 1 PZR 13 Uredbe o navzkrižni skladnosti predpisan 0% odstotek zmanjšanja plačil, za srednjo stopnjo kršitve 3% odstotek, za težjo stopnjo kršitve pa 5% odstotek. Agencija je tožnici plačila zmanjšala za 5%, razlogov za to pa ni pojasnila. Izpodbijane odločbe zato v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar je prav tako bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Drugostopenjski organ sicer pojasnjuje, da je pravilno znižanje v višini 5%, ker ugotovljena kršitev temelji na pravnomočnih plačilnih nalogih, vendar pa s tem po presoji sodišča samo s tem še ni pojasnil, zakaj je s tem izkazana težja stopnja kršitve predpisanih zahtev. Način določanja stopnje kršitve namreč izhaja iz Priloge 2 in Priloge 3 Uredbe o navzkrižni skladnosti.

19. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ob pravilni uporabi materialnega prava ugotovljene kršitve odpraviti in o zadevi ponovno odločiti. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

20. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Sodišče je stroške odmerilo v višini priglašenega zneska 114,25 evrov (200 točk po Odvetniški tarifi, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV), ki ne presega pavšalnega zneska, določenega v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).