Jedro

Opravičila z razlogi službenih poti ali službeno odsotnostjo ne spadajo med opravičljive razloge.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v drugem odstavku izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki nastale pravdne stroške v višini 43,20 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

3. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 96093/2009 z dne 10.7.2009, razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka (prvi odstavek izreka), in da mora tožeča stranka v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 348,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožeča stranka, ki jo izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevek v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo računa št. 535/086-G z dne 28.10.2008, ki ga je tožeča stranka toženi izstavila za storitev čiščenja zamašene vrtine na zemljišču tožene stranke v P.. Ugotovilo je, da je tožeča stranka storitev izvajala ob dveh prilikah, in sicer dne 5.9.2008, za kar je toženi stranki izstavila račun št. 460/08-G z dne 19.9.2008 v višini 436,21 EUR, ki ga je tožena stranka plačala, a na opravljeno delo podala reklamacijo, saj se je vrtina po opravljenem delu še vedno mašila. Tožeča stranka je zato čiščenje ponovila dne 27.10.2008, a ponovno uspeha, ki je bil dogovorjen med pravdnima strankama. Tožena stranka je kljub (ponovni) reklamaciji tožene stranke, za drugič neuspešno opravljeno storitev, izstavila vtoževani račun, ki pa ga tožena stranka ni plačala.

6. Pritožnica v svoji pritožbi uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih, a svojih očitkov v ničemer ne utemelji, zato ji gre odgovoriti, da pritožbeno sodišče (tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe) ni ugotovilo, da bi sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, prav tako pa je v izpodbijani sodbi izčrpno ugotovljeno dejansko stanje. Tožena stranka, ki je tožečo stranko pravočasno obvestila o napakah opravljene storitve, je na zahtevek tožeče stranke po plačilu neustrezno opravljenih del, uspešno ugovarjala. Glede na to, da je prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo razmerje med vrednostjo uspešno in neuspešno izvršenega dela 100:0, je sodišče pravilno postopalo, ko je zahtevek tožeče v celoti zavrnilo.

7. Neutemeljen je pritožbeni argument, da je bila tožeči stranki kršena pravica do kontradiktornosti, ker sodišče ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke. Iz spisovne dokumentacije, natančneje pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 19.5.2010 (l. št. 35 - 36) izhaja, da je tožeča stranka zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke predlagala za dokazovanje strokovnosti opravljenega dela, v dokazovanje česar je sodišče prve stopnje izvedlo s strani tožeče stranke predlagana dokaza z zaslišanjem priče A. D., ter pridobitvijo izvedenskega mnenja izvedenca komunalne stroke. Iz navedenega ne izhaja, da bi bila tožeči stranki kršena pravica do izjave pred sodiščem, ampak tožeča stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar sodi v kontekst ugotovljenega dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče pripominja, da je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke kar trikrat vabljen na zaslišanje, in sicer na naroke, ki so potekali 4.11.2010, 24.2.2011 in 26.4.2012, vsakokrat pa se je opravičil z razlogi službenih poti ali službeno odsotnostjo, pri čemer se pritožbeno sodišče pridružuje mnenju prvostopenjskega, da številna tovrstna opravičila ne spadajo med opravičljive razloge. Iz spisovne dokumentacije je namreč moč ugotoviti, da je bilo obvestilo o preklicu zadnjega naroka in njegovi preložitvi ter obvestilo o nameravanem zaslišanju zakonitega zastopnika tožeče stranke, pooblaščencu tožeče stranke vročeno 6.2.2013, več kot dva meseca in pol pred predvidenim narokom 26.4.2012, prošnja za preklic in preložitev narok pa je na sodišče prispela šele 16.4.2012, iz česar izhaja, da se je zakoniti zastopnik tožeče stranke kljub zavedanju dolžnosti pričanja, naknadno dogovoril za druge obveznosti. Glede na to, da je govora o zaslišanju stranke v postopku, od katere se pričakuje določena mera skrbnosti, je sodišče zakonitemu zastopniku tožeče stranke dalo dovolj priložnosti za izjavo.

8. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi res govori o izvedencu gradbene stroke, a iz izvedenskega mnenja izhaja, da gre v primeru M. J. za stalnega zapriseženega sodnega izvedenca za gradbeništvo s specializacijo komunala (l. št. 83 spisa), zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bila angažiran sodni izvedenec napačne stroke.

9. S preostalimi pritožbenimi očitki tožeča stranka izpodbija sodbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanje, ki v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog, zato jih pritožbeno sodišče ni preizkušalo.

10. Pritožbi gre ugoditi zgolj v stroškovnem delu, saj je sodišče prve stopnje stroške, ki jih je tožena stranka priglasila, napačno odmerilo. Tožena stranka je priglasila potne stroške za prevoženih 60 kilometrov ob vsakokratni udeležbi na 4 narokih, kar znaša 43,20 EUR (240 km*0,18 EUR). Na podlagi četrtega odstavka 458. člena ZPP v zvezi z drugim odst. 313. člena ZPP je pritožbeno sodišče določilo 8 dnevni rok za izpolnitev obveznosti.

11. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo v delu, ki se nanaša na nespremenjeni del izpodbijane sodbe in v tem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo še o pritožbenih stroških. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije sama pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

13. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je v tem sporu odločala sodnica posameznica.