Jedro

Pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja je treba pripadnost skupnemu premoženju ugotoviti za vsako premoženjsko enoto posebej in sta zato glede dokazovanja obsega skupnega premoženja na pravdo lahko napotena oba udeleženca.

Napotitev udeležencev glede dokazovanja obsega skupnega premoženja temelji tudi na pravilu, da ima tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, večji interes za rešitev tega vprašanja in je zato pravilno, da se na pravdo napoti njega.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta nekdanja zakonca. Sodišče v postopku odloča o delitvi njunega skupnega premoženja.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepravdni prekine (I. točka izreka). Predlagateljico je napotilo na pravdo, da zoper nasprotnega udeleženca vloži tožbo z ustrezno oblikovanim zahtevkom na ugotovitev, da v skupno premoženje udeležencev sodijo: finančne naložbe v delnice, sklade, kriptovalute, plemenite kovine, življenjska zavarovanja, tako v Sloveniji kot v tujini, pri čemer se vsaj del naložb formalno vodi pod imenom očeta nasprotnega udeleženca A. A.; finančne naložbe nasprotnega udeleženca pri Banki, d. d., ter premičnine, ki so ostale v skupnem stanovanju udeležencev, in tri kolesa (II. točka izreka). Nasprotnega udeleženca je napotilo na pravdo, da zoper predlagateljico vloži tožbo z ustrezno oblikovanim zahtevkom na ugotovitev, da v skupno premoženje udeležencev sodijo prihranki, ki jih hrani predlagateljica na svojih osebnih in varčevalnih računih; finančne naložbe predlagateljice pri Banki, d. d., prstan znamke Bvlgari in ostali zlati izdelki ter da je njegov delež na nepremičninah ID znak: del stavbe 0000-1111-21, ID znak: del stavbe 0000-1111-38, ID znak: del stavbe 0000-2222-84 in ID znak: del stavbe 0000-2222-85, solastninskem deležu do 454/200000 nepremičnine ID znak: parcela 0000 1393/49 in ostalem skupnem premoženju večji od 1/2 (III. točka izreka). Udeleženca morata tožbo vložiti najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče nepravdni postopek nadaljevalo ne glede na zahtevke, glede katerih je bil izdan sklep o napotitvi na pravdo (IV. točka izreka). Sodišče je nepravdni postopek prekinilo za 30 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, če bo v postavljenem roku vložena ustrezna tožba (V. točka izreka).

3.Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec, pri čemer obrazloženo izpodbija III. točko izreka. Kot bistveno navaja, da bi moralo sodišče o tem, katero stranko bo napotilo na pravdo, odločiti na podlagi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ni dovolj, da stranka določena dejstva zatrjuje, ampak mora za njih predložiti dokaze, česar predlagateljica v nasprotju z njim ni storila. Postopek za razdružitev skupnega premoženja je sprožila predlagateljica. Med postopkom je izkazal, da obseg skupnega premoženja ni določen, kar je pogoj za delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku. Predložil je listine, iz katerih izhaja, da je od staršev prejel osebno posojilo za nakup nepremičnine (in je torej del nepremičnine njegovo posebno premoženje), kot tudi, da je imela predlagateljica ob razpadu njune zveze prihranke, ki so skupno premoženje. Listinske dokaze je predložil tudi glede drugih posojil. Predlagateljica je na navedbe in predložene dokaze odgovorila le z zanikanjem, torej pavšalno. Sodišče bi moralo vprašanje, ali je obseg skupnega premoženja določen ali ne, presojati enotno, ne pa za vsako posamezno stvar posebej. To velja toliko bolj, ker zahtevek za ugotovitev obsega skupnega premoženja ne zastara in bi sam tožbo še vedno lahko vložil kasneje. Ker je z večjo verjetnostjo kot predlagateljica izkazal, da obseg skupnega premoženja, kot ga je zatrjevala predlagateljica, ni določen, bi moralo sodišče na pravdo glede vseh spornih stvari napotiti njo, sam pa bi lahko v pravdi zatrjevanemu obsegu premoženja ugovarjal. V postopku ni zatrjeval, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od 50 %, temveč le, da je del nepremičnine zaradi posojila staršev njegovo posebno premoženje. Enako velja za opremo stanovanja in gorsko kolo.

4.Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V skladu z določbo drugega in tretjega odstavka 155. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) sodišče odloči o delitvi skupnega premoženja v nepravdnem postopku, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev; če takšen spor obstaja, pa v skladu z 9. členom ZNP-1 prekine nepravdni postopek in udeležence napoti, da v določenem roku sprožijo pravdni postopek za rešitev tega vprašanja.

7.Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je obseg skupnega premoženja in s tem predmet delitve med udeležencema sporen.1 Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da med njima obstaja tudi spor o velikosti njunih deležev na skupnem premoženju. Nasprotni udeleženec je v postopku v nasprotju z navedbami predlagateljice trdil, da je v nakup nepremičnin in stanovanjske opreme, ki so skupno premoženje, vložil posebno premoženje, enotno stališče sodne prakse pa je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju, ne ohranijo pa položaja posebnega premoženja.2

8.V naslednjem koraku je sodišče prve stopnje glede ugotovljenih spornih vprašanj pravilno ugotavljalo, kateri udeleženec izkazuje manj verjetno pravico oziroma večji interes za ureditev posameznega spornega razmerja ter mora zato prevzeti aktivno vlogo pri sprožitvi ustreznega pravdnega postopka (9. člen ZNP-1). Pri tem je pravilno upoštevalo, da glede določitve deležev na skupnem premoženju velja načelo pravne celovitosti in enotnega obravnavanja skupnega premoženja, medtem ko je treba pri ugotavljanju njegovega obsega pripadnost skupnemu premoženju ugotoviti za vsako premoženjsko enoto posebej in sta zato glede dokazovanja obsega skupnega premoženja na pravdo lahko napotena oba udeleženca.

9.Pritožnik nakita in finančnih naložb predlagateljice v Banki, d. d., ki naj bi predstavljali skupno premoženje, ni določno opredelil, še manj je navedel okoliščine o času in načinu pridobitve tega premoženja. Pritožnik je sicer verjetno izkazal, da ima predlagateljica na osebnih in varčevalnih računih določena denarna sredstva, vendar je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo na v sodni praksi uveljavljeno domnevo, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa. Pri tem je možno dokazovati nasprotno, vendar pritožnik tega do sedaj ni storil. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje sodišču prve stopnje, da glede obstoja navedenega premoženja oziroma njegove pripadnosti skupnemu premoženju pritožnik ni predložil zadostnih dokazov, da bi breme dokazovanja prenesel na predlagateljico. Sodišče prve stopnje je povsem enaka merila in zahteve, kot jih je uporabilo pri napotitvi nasprotnega udeleženca, uporabilo tudi pri napotitvi predlagateljice. Napotitev udeležencev glede dokazovanja obsega skupnega premoženja temelji tudi na pravilu, da ima tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, večji interes za rešitev tega vprašanja in je zato pravilno, da se na pravdo napoti njega.

10.Nasprotni udeleženec razen z zmotnim materialnopravnim stališčem, da bi moralo sodišče vložek njegovega posebnega premoženja v skupno premoženje izločiti iz režima skupnega premoženja, ne nasprotuje razlogom sodišča, s katerimi je utemeljilo napotitev, da v pravdi dokaže višji delež na skupnem premoženju. Tudi pritožbeno sodišče se strinja, da ob neurejenem zemljiškoknjižnem stanju domneva o enakem deležu na skupnem premoženju iz prvega odstavka 74. člena Družinskega zakonika (DZ) in utrjeno stališče sodne prakse, da je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev, dano v času trajanja zakonske zveze, načeloma šteti kot prispevek dan obema partnerjema po enakih deležih, zadostujeta za ugotovitev, da so njegove trditve o višjem deležu na skupnem premoženju manj verjetne in da je zato on tisti, ki mora sprožiti postopek, v katerem bo dokazoval višji delež na skupnem premoženju.

11.S tem ko je sodišče opredelilo vlogo udeležencev v postopkih, na katere sta bila napotena, je napovedalo tudi posledice njihove morebitne opustitve. Sodišče bo v tem primeru odločilo ne glede na zahtevek tistega udeleženca, ki ne bi sledil napotitvi.

12.Ob zaključku ni odveč poudarek, da sklep o napotitvi na pravdo veže udeležence le glede vprašanja, kdo je tisti, ki mora vložiti tožbo, medtem ko so za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka odgovorni sami.

13.Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Pritožnik to opredeli z navedbo, da obseg skupnega premoženja ni določen. 2 Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 830/2008 z dne 19. 5. 2011.

Zveza: