Jedro

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se mora pravočasno uveljaviti. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave.

Res je, da mora biti zahteva za povrnitev stroškov opredeljena, vendar pa sodna praksa v določenih primerih šteje, da zadošča, da je stroškovni zahtevek določljiv, če že ni določen. Navedeno pomeni, da bi bila zahteva tožene stranke tudi v primeru, če le-ta v stroškovniku ne bi opredelila višine stroškov zaslišanih prič v denarnem znesku, ampak bi navedla zgolj, da zahteva povrnitev stroškov prič, dovolj določena, da bi sodišče o njej lahko odločilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov v predmetnem postopku zaslišanih prič.

Zoper sklep se je pravočasno, iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu zahtevku za povrnitev nadaljnjih stroškov postopka. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se mora pravočasno uveljaviti. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja (tretji odstavek 163. člena ZPP) oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (sedmi odstavek 163. člena ZPP).

Glede nato, da je v predmetni pravdi do konca postopka prišlo na podlagi obravnavanja na glavni obravnavi, bi morala tožena stranka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka na zadnji obravnavi dne 02. 06. 2010 v spis vložila stroškovnik (list. št. 27), iz katerega pa ne izhaja, da bi tožena stranka priglasila tudi potne stroške na glavni obravnavi zaslišanih prič L. in P.. Priči sta stroške priglasili na glavni obravnavi dne 02. 06. 2010, iz česar sledi, da so bili ti stroški ob koncu obravnave znani, le njihova višina ni bila znana. Res je, da mora biti zahteva za povrnitev stroškov opredeljena, vendar pa sodna praksa v določenih primerih šteje, da zadošča, da je stroškovni zahtevek določljiv, če že ni določen. Navedeno pomeni, da bi bila zahteva tožene stranke tudi v primeru, če le-ta v stroškovniku ne bi opredelila višine stroškov zaslišanih prič v denarnem znesku, ampak bi navedla zgolj, da zahteva povrnitev stroškov prič, dovolj določena, da bi sodišče o njej lahko odločilo.

Na podlagi navedenega se pritožbeno sodišče strinja obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zahtevo za povrnitev potnih stroškov zaslišanih prič, ki jo je podala v vlogi z dne 17. 09. 2010, torej že po koncu obravnave, podala prepozno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).