Jedro

Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo; zato ne more biti hkrati "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Sploh pa okoliščina, da je hčerka predlagateljice zaposlena "na sodišču v A.", tudi sicer ne more vplivati na subjektivno neodvisnost sodnika (sodnikov), ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Med predlagateljico in nasprotnima udeleženkama je pred Okrajnim sodiščem v A. v teku nepravdni postopek zaradi dovolitve nujne poti, v katerem je druga nasprotna udeleženka L. R. predlagala (med drugim smiselno tudi) določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi. Predlog je utemeljevala s trditvijo, da je hčerka predlagateljice zaposlena "na sodišču v A.", na kar se je predlagateljica tudi sklicevala v obliki grožnje že pred začetkom tega postopka, ko je od druge nasprotne udeleženke zahtevala naj podpiše listino za dovolitev nujne poti, ker bo sicer vse uredila predlagateljičina hčerka, zaposlena na sodišču. Predlog ni utemeljen.

Krajevna in stvarna pristojnost sodišča za odločanje v sodnem postopku je urejena z zakonom in stranke mimo teh določb ne morejo izbirati sodišča. Tudi pogoji za sicer izjemno predvideno možnost odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Glavni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost. Okoliščin, ki jih druga nasprotna udeleženka zatrjuje v oporo svojemu predlogu, ni mogoče opredeliti kot razlogov smotrnosti - torej kot takih, ki bi kazale na možnost lažje (hitrejše in cenejše) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem. Zato je treba presoditi, ali je mogoče okoliščino, da je hčerka predlagateljice zaposlena "na sodišču v A.", uvrstiti med druge tehtne razloge v pomenu določbe 67. člena ZPP. Drug tehten razlog v pomenu te določbe je sicer lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti sleherni dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Vendar je treba razlikovati subjektivno nepristranskost zakonitega (naravnega) sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, ter objektivno nepristranskost, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo; zato ne more biti hkrati "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Sploh pa okoliščina, da je hčerka predlagateljice zaposlena "na sodišču v A.", tudi sicer ne more vplivati na subjektivno neodvisnost sodnika (sodnikov), ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih - četudi sodnik (sodniki) pozna(jo) sorodnika ene ali druge stranke. To ne sme in ne more vplivati na sojenje. Iz obrazložitve predloga druge nasprotne udeleženke pa ne izhaja obstoj okoliščin, ki bi v konkretnem primeru mogle vzbuditi utemeljen dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije pri njej kot stranki tega postopka ali sicer v dojemanju zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja.

Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, ki bi terjali prenos pristojnosti, niso podani, je bilo treba predlog zavrniti.