Jedro

Temelj odškodninske odgovornosti tožeče stranke je podan že na podlagi pravnomočne kazenske sodbe. Odprto ostaja le vprašanje višine odškodnine, ki pa bo odvisna od ugotovitev izvedenca medicinske stroke. Zadeva, v zvezi s katero prosi tožeča stranka za odobritev brezplačne pravne pomoči, tako nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. P 51/2014, v kateri je zoper tožečo stranko vložena tožba zaradi plačila odškodnine. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje z ugotovitvijo, da zadeva v zvezi s katero prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči nima verjetnega izgleda za uspeh (1. alinea prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pomoči, ZBPP), zaradi česar ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. S pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. IK 35688/2012 je bila tožeča stranka spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja poskusa uboja, zaradi česar prestaja tudi zaporno kazen v višini petih let in šestih mesecev. Zaradi težkih telesnih poškodb, ki jih je prizadejala tožeči stranki v tej pravdni zadevi in glede na to, da je po 14. členu Zakona o pravdnem postopku sodišče, kadar temelji zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo določeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca za to dejanje, je temelj odškodninske odgovornosti pri tožeči stranki vsekakor podan. Tožeča stranka se tako svoje odškodninske odgovornosti ne more izogniti in je tako dejansko odprto le vprašanje višine odškodnine, do katere je upravičena oškodovanka, ta pa bo odvisna od ugotovitev izvedenca medicinske stroke o tem, kakšne telesne in duševne bolečine je oškodovanka utrpela. Sodišče bo v citirani pravdni zadevi glede višine odškodnine tako sledilo ugotovitvam izvedenca ustrezne stroke.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in kot razlog navaja okoliščino, da je zaradi prestajanja kazni brez sredstev za preživetje in odvisna od dobre volje staršev, ki ji finančno pomagajo tudi tako, da v ZPKZ končuje Ekonomsko srednjo šolo. Navaja, da se sama ni sposobna braniti in zagovarjati, za plačilo zagovornika pa kot že rečeno nima sredstev. Meni, da ji je na tak način odvzeta možnost, da vsaj v civilnem postopku dokaže, da ni vse tako, kot izgleda, čeprav dejanje, zaradi katerega prestaja zaporno kazen v celoti obžaluje. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno odločila, ko je prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Po določbi 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena istega zakona pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da je stranka zlorabila možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe očitno v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Sodišče soglaša s stališčem tožene stranke, da je upoštevaje kazensko sodbo, na podlagi katere tožeča stranka prestaja kazen zapora, temelj njene odškodninske odgovornosti podan in da v navedeni pravdni zadevi dejansko ostaja odprto le vprašanje višine odškodnine, ki pa bo odvisna od ugotovitev izvedenca medicinske stroke. Upoštevaje prej navedeno pravno ureditev, je tako po presoji sodišča tožena stranka prepričljivo pojasnila, v čem je zahteva oz. pričakovanje tožeče stranke v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. S tem po presoji sodišča tudi ni posegla v namen brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti (1. člen ZBPP).

Tožeča stranka v tožbi ne ugovarja dejanskemu stanju, na podlagi katerega je tožena stranka sprejela svojo odločitev, niti ne navaja zakaj meni, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Ker socialni položaj prosilca ni edini kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj se ta v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZBPP odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh), posledično to pomeni, da ji kljub slabemu finančnemu stanju, ki ga zatrjuje v tožbi, ob neizpolnjevanju objektivnega pogoja, brezplačna pravna pomoč v konkretni pravdni zadevi utemeljeno ni bila odobrena. Sodišče v zvezi s tožbenimi ugovori, da se ni sposobna braniti in zagovarjati sama brez zagovornika, pojasnjuje, da bo za odobritev brezplačne pravne pomoči v citiranem pravdnem postopku lahko zaprosila ponovno, v kolikor bodo okoliščine in dejstva zadeve utemeljevale izpolnjevanje objektivnega pogoja.

Glede na navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.