Jedro

Ni utemeljeno pritožbeno navajanje, da tožeča stranka nima nobenih likvidnih sredstev. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na podatke iz zadnje javno dostopne bilance stanja (za leto 2009) ter je pravilno presodilo dejstvo, da tožeča stranka razpolaga s kratkoročnimi sredstvi (181.000,00 EUR). Te presegajo kratkoročne obveznosti (170.078,00 EUR). Upoštevaje, da je bila tožeča stranka tista, ki je nosila trditveno in dokazno breme za izkaz dejstva, da bi plačilo sodne takse ogrozilo opravljanje njene dejavnosti, pritožbeno sodišče ocenjuje, da slednjemu v konkretnem primeru ni zadostila. Višina kratkoročnih sredstev, ki jih izkazuje zadnje dostopna bilanca stanja tožeče stranke, odsotnost konkretnih (drugačnih) navedb oz. ugovorov in nizka višina naložene taksne obveznosti tako pritožbeno sodišče prepričajo v pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da: se vrednost spornega predmeta v tej zadevi določi na 138.672,53 EUR (tč. 1 izreka); se taksa za redni postopek na prvi stopnji glede na vrednost spornega predmeta odmeri v višini 2.121,00 EUR (tč. 2 izreka); se predlogu tožeče stranke delno ugodi in se jo oprosti plačila takse nad zneskom 212,10 EUR. Ta znesek sme tožeča stranka poravnati v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 106,05 EUR, na račun sodnih taks št. SI56 0110 0845 126, sklic 3960 XI Pg 3960/2010, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo dne 31. 01. 2011, drugi obrok pa dne 28. 02. 2010. Če do tega dne taksa ne bo v celoti plačana, bo sodišče tožbo štelo za umaknjeno (tč. 3 izreka); je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni dopolniti tožbeni zahtevek bodisi z navedbo številke zemljiškoknjižnega podvložka ali zemljiškoknjižnega identifikacijskega znaka stanovanja ter parkirnega mesta, ki sta predmet pravice, katere ugotovitev se zahteva, bodisi druge podatke o točni lokaciji, na podlagi katerih je mogoče brez dvoma identificirati konkretne prostore, sicer bo sodišče tožbo zavrglo (tč. 4 izreka).

Zoper 3. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se je iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravočasno pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožečo stranko v celoti oprosti plačila sodnih taks v tem pravdnem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep je na podlagi novelirane določbe 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica. Gre za sklep o oprostitvi plačila sodnih taks v višini 212,10 EUR, poleg tega pa zadeva ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks do višine 212,10 EUR zavrnilo potem, ko je ugotovilo, da tožeča stranka razpolaga s 181.000,00 EUR kratkoročnih sredstev, katerih večino predstavljajo kratkoročne poslovne terjatve. Presodilo je, da bi tožeča stranka tudi brez upoštevanja 167.391,00 EUR kratkoročnih terjatev, prijavljenih v stečajnem postopku, iz ostalih kratkoročnih sredstev (t.j. v višini 12.609,00 EUR) v roku dveh mesecev lahko prejela prihodke za plačilo dela (10%) sodne takse. Pritožbeno sodišče odločitvi v izpodbijanem delu sklepa pritrjuje.

Ni utemeljeno pritožbeno navajanje, da tožeča stranka nima nobenih likvidnih sredstev. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na podatke iz zadnje javno dostopne bilance stanja (za leto 2009) ter je pravilno presodilo dejstvo, da tožeča stranka razpolaga s kratkoročnimi sredstvi (181.000,00 EUR). Te presegajo kratkoročne obveznosti (170.078,00 EUR). Sodišče prve stopnje je tako tožeči stranki upoštevaje neizpodbijano določeno vrednost spornega predmeta (tč. 1 izpodbijanega sklepa) naložilo nizko taksno obveznost (10%) v višini 212,10 EUR z možnostjo obročnega plačila (v dveh obrokih), ki jo je tožeča stranka skladno s pravilno oceno sodišča prve stopnje in ob izostanku konkretnejših ugovorov sposobna poravnati. Upoštevaje, da je bila tožeča stranka tista, ki je nosila trditveno in dokazno breme za izkaz dejstva, da bi plačilo sodne takse ogrozilo opravljanje njene dejavnosti (3. odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom 168. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), pritožbeno sodišče ocenjuje, da slednjemu v konkretnem primeru ni zadostila. Višina kratkoročnih sredstev, ki jih izkazuje zadnje dostopna bilanca stanja tožeče stranke, odsotnost konkretnih (drugačnih) navedb oz. ugovorov in nizka višina naložene taksne obveznosti tako pritožbeno sodišče prepričajo v pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu.

Iz zgoraj navedenih razlogov pritožba tožeče stranke torej ni utemeljena. Ker postopek niti izpodbijani sklep nista obremenjena z zatrjevanimi kršitvami, kakor tudi ne s kršitvami, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, ob upoštevanju določila 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožeča stranka ni priglasila.