Jedro

Po določilu 199. člena ZPP sta lahko glavni dolžnik in porok tožena z isto tožbo, po 201. členu pa veljajo za eno stranko le enotni sosporniki - kar pa glavni dolžnik in porok nista - in za enotne sospornike velja določba 202. člena ZPP o računanju rokov za določena pravdna dejanja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Drugi dolžnik je vložil pravočasno pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča, ki je njegov ugovor zoper sklep o dovolitvi popisa nepremičnin zaradi pridobitve zastavne pravice - zavrglo. V pritožbi je smiselno navedel, da prvostopno sodišče ni natančno pregledalo "poštnih dokumentov" in da se za drugega dolžnika kot poroka šteje datum vročitve sklepa glavnemu dolžniku, ker je za pritožnika bolj ugoden.

Pritožba ni utemeljena.

Iz poštne povratnice za sklep opr. št. III R 11/94-5 z dne 12.1.1994 je razvidno, da ga je pritožnik sprejel dne 23.11.1994 ob 9. uri - kar vse je izpisano z besedami in potrjeno s podpisom prejemnika.

Osemdnevni rok za pritožbo je iztekel v četrtek 1.12.1994. Prav tako pritožba brez podlage v procesnih predpisih navaja, da se tudi zanjo šteje začetek ugovornega roka 24.11.1994, ko je navedeni sklep prejel glavni dolžnik. Nasprotno temu določa zakon o pravdnem postopku (ZPP), ki se smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja. Po določilu 199. člena ZPP sta lahko glavni dolžnik in porok tožena z isto tožbo, po 201. členu pa veljajo za eno stranko le enotni sosporniki - kar pa glavni dolžnik in porok nista. Na primer v postoku prisilne poravnave ali stečaja je pravna usoda glavnega (stečajnega) dolžnika povsem drugačna od poroka.