Jedro

Asignacija je izpodbojna le, kolikor je bila tožeča stranka asignatov upnik, saj v tem primeru ni prišlo do plačila terjatve tožeči stranki, temveč je obveznost do tožene stranke preko asignata poravnana v celoti toženi stranki na račun drugih upnikov. Zato je za odločitev ali asignacija stečajnega dolžnika vsebuje objektivni element izpodbojnosti treba najprej ugotoviti, ali je z asignacijo tudi dejansko ugasnila terjatev stečajnega dolžnika, ki bi sicer prišla v stečajno maso.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se v razmerju med tožečo stranko - stečajnim dolžnikom in toženo stranko razveljavijo učinki plačila v skupnem znesku 33.059,61 EUR, izvedenega z asignacijo dne 09. 01. 2009 v znesku 9.687,50 EUR in z asignacijo z dne 04. 02. 2009 v znesku 23.372,11 EUR ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku petnajst dni plačati znesek 33.059,61 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 9.687,50 EUR od 10. 01. 2009 do plačila in od zneska 23.372,11 EUR od 05. 02. 2009 do plačila in pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.747,32 EUR v roku petnajst dni, do takrat brez obresti, v primeru zamude, ki se začne teči naslednji dan po preteku petnajstdnevnega paricijskega roka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava (pritožbeni razlogi po 2. In 3. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) ter višjemu sodišču predlagala, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podrejeno zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, naj pritožbo zavrne ter izpodbijano sodbo potrdi, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov odgovora na pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

V zvezi s subjektivnim elementom izpodbojnosti je v 1. točki 3. odstavka 272. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur,l. RS št. 126/07 s spremembami, v nadaljevanju ZFPPIPP) določena domneva, da če upnik ne dokaže drugače, velja, da je subjektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je upnik prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika.

Tožeča stranka je zatrjevala, da plačila z asignacijo niso bila običajen način plačila oziroma praksa med pravdnima strankama, niti niso bila vnaprej dogovorjena. Sodišče prve stopnje je v zvezi s poslovanjem med strankama ugotovilo, da je pred sklenitvijo spornih asignacij tožena stranka v letu 2007 in 2008 prejemala od tožeče stranke plačila izključno na svoj transakcijski račun in med pravdnima strankama ni bilo dogovorjeno, da se bodo obveznosti tožeče stranke plačevale z zamudo in tudi ne, da se bodo plačevale z asignacijami. Glede na navedene ugotovitve sodišča prve stopnje, je materialno pravno zmotno sklepanje, da je domneva o neobičajnem načinu plačila med pravdnima strankama izpodbita zato, ker je Občina Š. v letu 2007 in 2008 svoje obveznosti do izvajalcev in podizvajalcev poravnavala preko asignacijskih pogodb. Za ugotovitev ali je bilo plačilo z asignacijo med pravdnima strankama običajen način plačila ni merodajno poslovanje Občine Š., temveč poslovanje med pravdnima strankama. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožena stranka vsa plačila, razen izpodbijanih asignacij prejela plačana na transakcijski račun in da se pravdni stranki o plačilu z asignacijo nista dogovorili, je izpodbijane asignacije šteti za neobičajen način plačila med pravdnima strankama. Tudi dejstvo, da se tožena stranka zaradi zamude pri plačilih ni poslužila izvršilnih postopkov v zvezi s presojo običajnosti plačila ni merodajno. Pritožbene trditve o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi z ugotavljanjem domneve subjektivnega elementa izpodbojnosti so zato utemeljene.

Pri uradnem preizkusu izpodbijane odločbe pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo tudi v zvezi z ugotavljanjem obstoja objektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je štelo, da je objektivni element izpodbojnosti izpolnjen, ker je med pravdnima strankama nesporno, da je tožena stranka dne 09. 01. 2009 na podlagi pogodbe o asignaciji prejela 9.687,50 EUR in dne 04. 02. 2009 na podlagi pogodbe o asignaciji znesek 23.372,11 EUR, kar pomeni, da je posledica tega dejanja neenaka obravnava upnikov.

Iz tožbenih trditev izhaja, da je tožeča stranka kot asignant s toženo stranko kot asignatarjem in z Občino Š. kot asignatom v obdobju izpodbojnosti sklenila dve asignacijski pogodbi, s katerima je asignata pooblastila za nakazilo zneskov toženi stranki, slednjo pa za prejem teh zneskov kot plačila terjatve do tožeče stranke. Na ta način je tožena stranka na podlagi asignacije št. 1/9 z dne 09. 01. 2009 prejela 9.687,50 EUR in na podlagi asignacije št. 2/109 z dne 04. 02. 2009 istega dne prejela znesek 23.372,11 EUR, kar naj bi vplivalo na zmanjšanje bodoče stečajne mase, iz katere drugi stečajni upniki prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, medtem ko je tožena stranka kot upnik, v korist katerega sta bili asignaciji izpolnjeni, pridobila ugodnejši položaj za plačilo svoje terjatve do tožeče stranke.

Objektivni element izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju je izpolnjen takrat, ko ima izpodbijano pravdno dejanje za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Če tožeča stranka do asignata ne bi imela terjatve (kritno razmerje), temveč bi slednji sprejel nakazilo na kakšni drugi podlagi, sprejem in izpolnitev asignacije ne bi imela za posledico zmanjšanje stečajne mase, asignatar kot upnik stečajnega dolžnika pa ne bi prišel v privilegiran položaj na račun drugih upnikov. Asignacija je izpodbojna le, kolikor je bila tožeča stranka asignatov upnik, saj v tem primeru ni prišlo do plačila terjatve tožeči stranki, temveč je obveznost do tožene stranke preko asignata poravnana v celoti toženi stranki na račun drugih upnikov. Zato je za odločitev ali asignacija stečajnega dolžnika vsebuje objektivni element izpodbojnosti treba najprej ugotoviti, ali je z asignacijo tudi dejansko ugasnila terjatev stečajnega dolžnika, ki bi sicer prišla v stečajno maso. Ker sodišče prve stopnjje ni ugotavljalo, kakšna je bila pri izpodbijanih asignacijah vsebina kritnega razmerja, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, slednje pa tudi ni razvidno iz tožbenih trditev, zato bi moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko na podlagi 285. člena ZPP pozvati, naj tožbo glede teh okoliščin, ki so pomembne za odločitev ustrezno dopolni.

Ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje v obravnavanem primeru nepopolno ugotovljeno, glede na naravo stvari in okoliščine primera pa pritožbeno sodišče postopka ne more dopolniti oziroma odpraviti zgoraj navedenih pomanjkljivosti, je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej pozvati tožečo stranko naj dopolni trditveno podlago tožbe glede kritnega razmerja pri izpodbijanih asignacijah in šele nato odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).