Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravico do pritožbe zoper sklep po sedmem odstavku 361. člena ZKP ima obtoženec tudi, če je bilo njegovi zahtevi ugodeno. V primeru, ko se namreč zoper sklep o ugoditvi zahtevi o oddaji obtoženca na predčasno prestajanje zaporne kazni pritoži obtoženec oziroma njegova zagovornica, gre šteti, da pritožba po vsebini pomeni umik obtoženčeve zahteve.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevi obtoženega D. B. z dne 24. 10. 2016, dopolnjeni po zagovornici 25. 10. 2016, in odločilo, da se obtoženca na podlagi sedmega odstavka 361. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odda v zavod za prestajanje kazni zapora še pred pravnomočnostjo sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 24. 10. 2016, opr. št. III K 1857/2016. S slednjo je bil obtoženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in izrečena mu je bila kazen enega leta in devetih mesecev zapora, v katero mu je bil vštet pripor od 14. 1. 2016 od 11.40 ure dalje.
2. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča se je obtoženčeva zagovornica pravočasno pritožila iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker se je izkazalo, da lahko obtoženec kazen zapora predčasno prestaja le v Zavodu za prestajanje kazni zapora ZPKZ), ne pa na odprtem oddelku tega zavoda v R., umika zahtevo za predčasno prestajanja zaporne kazni, saj meni, da bi bilo za obtoženca, kot ozdravljenega odvisnika od prepovedanih drog, predčasno prestajanje zaporne kazni v ZPKZ preveč tvegano. Ker tako niso več izpolnjeni formalni pogoji za prestajanje kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe, zagovornica predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi.
3. Pritožba je utemeljena.
4. V skladu z določbo sedmega odstavka 361. člena ZKP se sme obtoženec, ki je v priporu, kadar mu sodišče izreče kazen zapora, oddati na podlagi sklepa predsednika senata še pred pravnomočnostjo sodbe v zavod za prestajanje kazni zapora, če to sam zahteva. Po prvem odstavku 23. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) zahtevo za oddajo v zavod pred pravnomočnostjo sodbe da obtoženec, ki je v priporu, pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču, ki je izreklo sodbo. Pred odločitvijo o zahtevi ga mora sodišče poučiti o tem, da bo glede pravic in dolžnosti, določenih v ZIKS-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisih, izenačen z drugimi obsojenci. Ugodnosti se lahko omejijo, če to narekujejo razlogi, zaradi katerih je odrejen pripor. Pouk se vnese v zapisnik (drugi odstavek 23. člena ZIKS-1). Za oddajo obtoženca na prestajanje kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe torej morajo biti kumulativno uresničeni sledeči pogoji: da je obtožencu, ki se nahaja v priporu, bila z nepravnomočno sodbo izrečena kazen zapora, da je podal zahtevo za oddajo v zavod za prestajanje kazni pred pravnomočnostjo sodbe, ter da je bil poučen v smislu določbe drugega odstavka 23. člena ZIKS-1. Pravico do pritožbe zoper sklep po sedmem odstavku 361. člena ZKP ima obtoženec tudi, če je bilo njegovi zahtevi ugodeno.
5. Pri obtožencu so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, vsi zgoraj našteti formalni pogoji sicer uresničeni, vendar pa je z dejstvom vložitve zagovorničine pritožbe zoper predmetni sklep, odpadel eden izmed zahtevanih pogojev. V primeru, ko se namreč zoper sklep o ugoditvi zahtevi o oddaji obtoženca na predčasno prestajanje zaporne kazni pritoži obtoženec oziroma njegova zagovornica, gre šteti, da pritožba po vsebini pomeni umik obtoženčeve zahteve (tako mag. Š. H. v 15. točki komentarja k 361. členu ZKP, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004). Glede na navedeno, in ko je pritožnica tudi v pritožbi povsem nedvomno izrazila umik zahteve, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Posledično se šteje, kot da obtoženec in njegova zagovornica predmetne zahteve sploh nista vložila.