Jedro

Ker tožnik dolga iz naslova zapadlih, a neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za predhodno obdobje ni poravnal v celoti (kljub večkratnim izvršbam s strani FURS), se je terjatev vodila še naprej skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kljub nadaljnjim rednim plačilom je toženec s tekočimi plačili tožnika terjatve pravilno zapiral skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2. Zaradi vrstnega reda poplačila dolga iz preteklosti se zapirajo najprej obresti, šele nato obveznosti za prispevek glede na zapadlost (glavnica). Ker je tožnik svoje obveznosti plačeval za nazaj in ne v celoti, je logična posledica, da kljub nadaljnjim tožnikovim tekočim plačilom prispevka na dan 30.3.2020 še vedno obstoji neporavnana terjatev toženca v višini 86,18 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 29. 4. 2021 in št. ... z dne 11. 3. 2021. 2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik smiselno zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Predložil je vse dokaze, ki potrjujejo, da je plačal vse prispevke in terjatve ZZZS, zaradi česar zahteva preklic toženčevih zahtev. Od 1. 1. 2017 je v zakonsko predpisanem roku plačal prispevke. FURS mu je v odgovoru št. ... glede stanja dolga z dne 20. 3. 2021 potrdil, da do tožnika do tega dne nima nobenih terjatev. Toženec ni nikoli dokazal, da ima odprte terjatve iz naslova neplačanih prispevkov. Z njegove strani ni prejel nobenega potrdila, kaj je plačano in kaj ne. Če ne bi tožencu plačal računov, bi le-ta plačilo zahteval preko izvršbe. Toženca je večkrat pozval, naj spremeni neustrezen način evidentiranja plačanih prispevkov in ga prilagodi slovenski plačilni zakonodaji. Gre za grobo kršitev evropskega pravnega reda in vladavino balkanskega pravnega reda.

3. V odgovoru na pritožbo toženec izpostavlja, da je izpodbijana sodba oprta na utemeljitev sodnega izvedenca, ki je potrdil pravilnost obračunavanja toženca. Predlaga, da se pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbeni obravnavi je ostalo sporno, ali ima tožnik do toženca še neporavnane obveznosti iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

6. Pritožbeno sodišče soglaša z argumentirano dokazno oceno iz 10. točke obrazložitve, zakaj je sodišče kot podlago svoje odločitve sprejelo izvedensko mnenje. Pravilnost postopanja toženca1 je potrdil imenovani sodni izvedenec specialist finančne stroke, ki je objektiviziral trditve tožnika in zaslišane A. A. Priča je konkretno in podrobno pojasnila, kako so potekala plačila tožnika in zakaj zoper tožnika, kljub tožnikovim občasnim plačilom prispevkov, toženec še vodi odprto terjatev iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

7. Iz izvedovanja sodnega izvedenca je razvidno, da ima toženec do tožnika še vedno odprto terjatev iz naslova neporavnanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ker je tožnik sporne prispevke redno plačeval le do 1. 10. 2013, po tem obdobju prispevkov ni plačeval.2 Upoštevajoč, da gre za prispevke iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je obvezno, so ne glede na izvršena plačila, terjateve iz naslova teh prispevkov zapadala. Tožnik je s plačilom prispevkov pričel ponovno v letu 2015. Ker tožnik dolga iz naslova zapadlih, a neplačanih prispevkov za predhodno obdobje3 ni poravnal v celoti (kljub večkratnim izvršbam s strani FURS)4, se je terjatev vodila še naprej skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kljub nadaljnjim rednim plačilom je toženec s tekočimi plačili tožnika terjatve pravilno zapiral skladno s tretjim odstavkom 93. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZDavP-2). Zaradi vrstnega reda poplačila dolga iz preteklosti, se zapirajo najprej obresti, šele obveznosti za prispevek glede na zapadlost (glavnica). Ker je tožnik svoje obveznosti plačeval za nazaj in ne v celoti, je logična posledica, da kljub nadaljnjim tožnikovim tekočim plačilom prispevka, na dan 30.3.2020 še vedno obstoji neporavnana terjatev toženca v višini 86,18 EUR.

8. Neutemeljen je pritožbeni ugovor o neustreznem načinu evidentiranja plačanih prispevkov, saj je sodni izvedenec potrdil, da toženec terjatve iz naslova neplačanih prispevkov za obvezna zdravstvena zavarovanja vodi skladno z upoštevno zakonsko podlago. Zaradi načina vodenja neporavnanih obveznosti, toženec v davčno izvršbo še ni odstopil vseh neporavnanih terjatev do tožnika iz naslova plačila spornih prispevkov,5 zato še vedno obstoji dolg kot ga izkazuje toženčeva evidenca obveznosti in plačil. Slednje ovrže pritožnikovo trditev, da je sodni izvedenec potrdil, da tožnik do toženca nima nobenih neporavnanih obveznosti.

9. Sodišče se je skladno z določbo 360. člena ZPP dolžno opredeliti le do tistih navedb pritožbe, ki so odločilnega pomena, zato se do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na goljufije, izsiljevanja in ropanje osebnega premoženja ni posebej opredeljevalo.

10. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Vodenje evidenc neporavnanih obveznosti iz naslova prispevkov, pokrivanja obveznosti. 2 V letu 2014 ni plačal nobenega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. 3 V katerem prispevkov ni plačal. 4 Toženec je po rednem postopku (najprej z opomini, nato z odločbami) izterjeval dolg iz naslova prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja. V letu 2015 je toženec FURS-u posredoval v davčno izvršbo prvo odločbo, v letu 2016 še vedno niso bili plačani vsi prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje. 5 Sistem opominjanja je nastavljen na 6 mesecev, v davčno izvršbo se odstopajo le starejše terjatve.