Jedro

Instituta materialno procesnega vodstva in prekluzij pri navajanju dejstev in dokazov je treba uravnotežiti. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali bo dalo prednost načelu koncentracije in pospešitve postopka ali načelu zagotavljanja materialnopravno pravilne sodbe. Do prekluzije pride le, če je sodišče na ustrezen, dovolj konkreten način stranki pozvalo, da se izrečeta o odločilnih dejstvih in dokazih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba (točki I. in III. izreka prvostopenjske odločbe) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 201546/2012 z dne 29. 1. 2013 v prvem odstavku izreka za zneske, ki so točno navedeni v izreku, skupaj z obrestmi in v tretjem odstavku izreka za odmerjene stroške izvršilnega postopka (točka I. izreka); v preostalem delu prvega odstavka izreka pa sklep o izvršbi razveljavilo (točka II. izreka); toženi stranki je naložilo povrnitev 5.650,00 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (točka III. izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Meni, da je s predloženim plačilnim nalogom dokazala, da je plačala 10.559,05 EUR. Ugotovitev sodišča, da listina izkazuje samo, da je znesek nameravala plačati, je v nasprotju z listino. Prilaga še potrjeno potrdilo banke o izvršenem plačilu. Tožeča stranka je torej na naroku podala neresnično izjavo, da plačila ni prejela. Popolnoma zgrešena je odločitev o stroških postopka; potrebno bi bilo odločiti po uspehu.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev. Opozarja, da glede točke II. izreka pritožba ne navaja ničesar. Tožena stranka bi morala do izteka prvega naroka predložiti listino, ki jo je predložila šele v pritožbenem postopku. Tega dokaza tekom celotnega prvostopenjskega postopka ni niti omenjala. Poleg tega iz predložene listine ni razvidno, kaj točno je tožena stranka plačala v zvezi z vtoževano terjatvijo. Napačni in neutemeljeni so pritožbeni očitki glede stroškovne odločitve. Tudi z upoštevanjem plačila z dne 4. 11. 2013 tožena stranka še vedno ni plačala celotne vtoževane terjatve. Dolguje še glavnico v višini 5.428,71 EUR z obrestmi ter vse stroške tega postopka. Navedeno bo predmet nadaljnjega izvršilnega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Glede na navedbe tožeče stranke v odgovoru na pritožbo v zvezi s točko II. izreka prvostopenjske odločbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz pritožbe tožene stranke izhaja, da se zoper to točko ne pritožuje. Navaja namreč, da se pritožuje zoper „sodbo“, v točki II. pa gre za sklep. Pa tudi, če se iz pritožbe to ne bi videlo, bi pritožbeno sodišče, skladno s prvim odstavkom 350. člena ZPP, na pritožbo tožene stranke prvostopenjsko odločbo preizkusilo le v I. in III. točki izreka.

6. Cilj vsakega civilnega sodnega postopka je zagotoviti uveljavitev pravic, ki strankam pripadajo po materialnem pravu.(1) Zato mora sodišče raziskati vsa za razsojo odločilna dejstva, ki jih stranke pravočasno navajajo. ZPP v 285. členu sodišču nalaga skrb, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. Z namenom koncentracije in pospešitve postopka pa ZPP strankam nalaga, da najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navedejo vsa dejstva, ki so pomembna za utemeljitev njihovih predlogov, ponudijo dokaze, ki so potrebni za ugotovitev navedb, in se izjavijo o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Instituta materialno procesnega vodstva in prekluzij pri navajanju dejstev in dokazov je treba uravnotežiti. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali bo dalo prednost načelu koncentracije in pospešitve postopka ali načelu zagotavljanja materialnopravno pravilne sodbe.(2) Do prekluzije pride le, če je sodišče na ustrezen, dovolj konkreten način stranki pozvalo, da se izrečeta o odločilnih dejstvih in dokazih.(3)

7. Na prvem naroku za glavno obravnavo 25. 9. 2014 je tožena stranka navedla, da je bilo 4. 11. 2013 poplačano še 10.559,05 EUR in da so s tem zneskom poravnane obveznosti po drugi točki tožbenega zahtevka. V dokaz je predložila plačilni nalog. Nobenega dvoma ni, da s to navedbo in dokazom ni bila prekludirana, saj je šlo za prvi narok. Dejstvo, ali je tožena stranka plačala vtoževano terjatev oziroma njen del, je odločilno za razsojo. V izvršilnem postopku tožena stranka glede na 8. točko 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne more ugovarjati, da je terjatev prenehala pred izdajo izvršilnega naslova. Glede na to, da je tožeča stranka podala ugovor, da plačilni nalog ne dokazuje, da je bilo plačilo izvedeno, je bilo sodišče skladno z 285. členom ZPP dolžno poskrbeti, da se dokazni postopek dopolni. Tožena stranka je namreč na prvem naroku za glavno obravnavo predlagala izvedbo dokaza, s katerim je utemeljevala za razsojo odločilno dejstvo, o katerem pred prvim narokom sploh ni bilo razpravljano. Sodišče bi zato toženi stranki moralo dopustiti možnost predložitve dodatnega dokazila o izvršenem plačilu. Stališče, da ni moglo upoštevati predloga tožene stranke, da predloži dodatna dokazila o izvršenem plačilu, ki ga je sodišče oprlo na šesti odstavek 286. člena ZPP (gl. točko 8. obrazložitve izpodbijane sodbe), je zmotno.

8. Ker ni izvedlo pravočasno predlaganega dokaza, je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje ne more samo prvič ugotavljati ali, koliko in na račun česa je tožena stranka plačala, saj gre za cel sklop pravno relevantnih dejstev in bi strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Zato je pritožbi tožene stranke na podlagi 355. člena ZPP ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo, to je točki I. in III. izreka odločbe prvostopenjskega sodišča, ter zadevo vrnilo v ponovno sojenje. V njem bo moralo prvostopenjsko sodišče ugotoviti prej navedena dejstva.

9. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1) Prim. M. Dolenc, Materialno procesno vodstvo – sredstvo za racionalizacijo postopka ali dodatno breme in prelaganje odgovornosti, Podjetje in delo, št. 6 – 7/2008, str. 1574 Op. št. (2) Gl. odločbo Ustavnega sodišča RS UP–2443/08 Op. št. (3) Gl. komentar dr. A. Galiča k 286. členu v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, izdala GV Založba in Uradni list RS leta 2010, str. 222–223